Pri morskih pticah vrste vražji viharnik so odkrili novo bolezen, ki jo povzroča izključno plastika. Pri pticah, za katere je bilo ugotovljeno, da imajo bolezen, ki so jo poimenovali plastikoza, so namreč ugotovili pojav brazgotin na prebavilih zaradi zaužitja plastičnih odpadkov, za Guardian pojasnjujejo znanstveniki iz Naravoslovnega muzeja v Londonu. Raziskovalci pojasnjujejo, da je to prvi zabeležen primer bolezni, ki jo pri prostoživečih živalih povzroča specifično plastika.

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Hazardous Materials, ugotavlja, da postaja plastično onesnaženje tako razširjeno, da so brazgotine v prebavilih zelo razširjene pri različnih starostih ptic.  Ugotovili so, da imajo že mlade ptice to bolezen. Domneva se, da nastane tako, da starši že mladiče nevede hranijo s plastičnimi odpadki, ki se pomotoma ujamejo v njihovo hrano.

Znanstveniki, vključno z dr. Alexom Bondom in dr. Jennifer Lavers iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu, so preučevali vražje viharnike z avstralskega otoka Lord Howe, da bi preučili razmerje med ravnmi zaužite plastike in proventrikularnim organom – prvim delom ptičjega želodca.

Ugotovili so, da več plastike, kot je ptica zaužila, več brazgotin v prebavilih je imela. Bolezen lahko povzroči postopno razgradnjo tubularnih žlez v preventrikulu. Izguba teh žlez pa lahko povzroči, da postanejo ptice bolj ranljive za okužbe in parazite. Prav tako to vpliva na slabšo sposobnost prebavljanja hrane in absorpcije nekaterih vitaminov, so ugotovili. 

Naravni materiali, najdeni v ptičjih želodcih, niso povzročali enakih težav, zaradi česar so znanstveniki plastikozo označili za bolezen, ki jo povzroča izključno plastika.

Kot za Guardian pojasnjuje dr. Bond: "Čeprav so te ptice na zunaj videti zdrave, se v resnici ne počutijo dobro. Ta študija je prva, v kateri je bilo želodčno tkivo raziskano na ta način in kaže, da lahko uživanje plastike resno poškoduje prebavni sistem  ptic."

Čeprav so znanstveniki preučevali samo eno vrsto ptic v enem delu sveta, verjamejo, da je verjetno prizadetih več vrst, in pravijo, da je potrebnih več raziskav, da bi ugotovili, kako razširjena je v resnici plastikoza. Opozarjajo, da je izpostavljenost vseh organizmov plastiki neizogibna, saj se emisije plastike povečujejo in onesnaževanje s plastiko postaja razširjeno v vseh okoljih po svetu.

Plastika za enkratno uporabo je postala eden od najbolj problematičnih odpadkov. Skupaj z ribiškimi odpadki namreč prispeva h kar 70 odstotkom odpadkov, ki pristanejo v naših morjih, 80 odstotkov plastike v morjih pa izhaja s kopnega. Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno se pojavljajo težave pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja.

Vsako minuto v morje in oceane odvržemo za en tovornjak plastike. Če ne bomo ničesar spremenili, bomo do leta 2050 v morje odvrgli štirikrat več. Plastike bo tako v morju več kot rib, že več let opozarjajo naravovarstveniki. V EU vsako leto v oceanih konča od 150.000 do 500.000 ton plastičnih odpadkov.

K vse večji količini plastičnih odpadkov pripomore velika potrošnja plastike za enkratno uporabo. Ocena stanja sicer je, da 80 odstotkov plastičnih odpadkov v morjih izhaja s kopnega kot posledica slabega ravnanja oz. gospodarjenja s plastiko na kopnem. Glavni viri odpadne plastike na kopnem naj bi bili: pritoki meteornih vod, poplavljanje kanalizacije, s turizmom povezani odpadki, nezakonito odmetavanje odpadkov na obalo in v vodotoke ter morje s plovil, industrijske dejavnosti, nepravilen prevoz odpadkov in odpadki ribičev. V morje se prek izlivov vodotokov izlije tudi veliko odpadkov, kot so potrošniški kozmetični izdelki ter poliestrska in akrilna vlakna zaradi pranja oblačil.

Plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po številu približno polovico vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. 10 najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predstavlja 86 odstotkov vseh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, predstavlja dodatnih 27 odstotkov morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah, so po poročanju STA opozorili na ministrstvu za okolje.