S 3. julijem začnejo po vsej Evropski uniji veljati prepovedi izdelkov iz Direktive o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje. To velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer prenosa v pravni red nismo izvedli do konca.  3. julij je v resnici rok za prenos celotne direktive, a v Sloveniji smo čakali do zadnjega, so izpostavili Ekologi brez meja.  Zakaj je tako, smo vprašali ministrstvo za okolje in prostor(MOP). Odgovorili so nam, da "s sprejetjem predpisa v Sloveniji nekoliko zamujamo, tako kot tudi nekatere druge države članice EU. Zamuda je nastala predvsem zato, ker Evropska komisija določenih smernic in podzakonskih aktov ni sprejela v zastavljenem roku. Uredba je v pripravi in bo predvidoma sprejeta ta mesec." 

Obstoječi izdelki so lahko na policah, dokler jih ne prodajo

Kot namreč  opozarjajo Ekologi brez meja, bo avtomatsko veljala prepoved dajanja določenih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo na trg, a v praksi se bo uveljavila šele po odprodaji obstoječih zalog. Tako pojasnjujejo tudi na MOP: " Po 3. 7. 2021 bo v trgovinah še vedno mogoče kupiti določene plastične izdelke za enkratno uporabo, ker Direktiva (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje ne prepoveduje prodaje teh proizvodov, temveč prepoveduje dajanje na trg. Če je bil tak proizvod že dan na trg, ne pa še prodan, se lahko po tem datumu še vedno proda." 

Kaj pa globe? Bodo morali kršitelji, če bodo še vedno dajali na trg tovrstne izdelke, tudi odgovarjati? Na MOP so odgovorili, da bodo globe določene za proizvajalce teh proizvodov, ki pa so v določenih primerih lahko tudi prodajalci: "Definicija proizvajalca je širša – ne gre samo za osebe, ki izdelujejo proizvode, temveč definicija proizvajalca obsega pravno osebo ali samostojnega podjetnika, posameznika s sedežem v RS, ki ne glede na uporabljeno prodajno tehniko, vključno s pogodbo, sklenjeno na daljavo, opredeljeno v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, poklicno proizvaja, polni, prodaja, pridobiva iz druge države članice EU ali članice Evropskega gospodarskega prostora ali uvaža iz tretjih držav plastične proizvode za enkratno uporabo ali polnjene plastične proizvode za enkratno uporabo, ter pravno ali fizično osebo s sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, ki plastične proizvode za enkratno uporabo v RS poklicno prodaja neposredno zasebnim gospodinjstvom ali drugim uporabnikom, in sicer s pogodbo, sklenjeno na daljavo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov. "

Slovenski predlog uredbe obeta nekaj nadgradenj

"Pred dvema tednoma se je zaključila javna obravnava osnutka uredbe, sledilo je še medresorsko usklajevanje, če pa pomislimo na zamudo pri prenovi ZVO, lahko preteče še precej umazane vode, preden bomo tudi mi uveljavili ukrepe proti onesnaževanju z odpadki. Cilj direktive je namreč prepoloviti morske odpadke do leta 2030, kar bo samo ribištvu prihranilo več milijard škode, morju pa omogočilo nadaljnje opravljanje njegove vitalne vloge – da proizvede polovico vsega kisika na svetu in veže več CO2 kot gozdovi," so dodali. 

Slovenski predlog uredbe pričakovano tesno sledi direktivi, vseeno pa obeta nekaj nadgradenj, so optimistični pri Ekologih brez meja: konkretne cilje za ločeno zbiranje odpadne ribiške opreme, konkreten cilj za zmanjšanje potrošnje lončkov, prepoved uporabe lončkov za enkratno uporabo v aparatih za pijače javnega sektorja ter zapoved organizatorjem javnih prireditev, da morajo uporabljati trajnejše (sic) ali neplastične vsebnike za hrano in pijačo, so našteli. Ekologi brez meja so sicer predlagali še nekaj dodatnih ukrepov: "Z direktivo smo si zadali cilj ločenega zbiranja plastenk, njegovo doseganje pa je prepuščeno državam – z uvedbo depozitnega sistema ali izboljšavami obstoječega zbiranja. Na širše silno razočaranje predlog vse upe polaga v drugo možnost, čeprav se vsi zavedamo, da cilja 90 % do 2029 ne bo mogoče doseči brez depozitnega sistema (še ti ga vsi ne dosegajo). A uredba ne ukrene ničesar v to smer."

Po drugi strani nekatere države, kot so Estonija, Francija, Grčija, Irska in Švedska, razumejo potencial direktive za omejevanje plastičnega onesnaževanja. Sprejele so dodatne ukrepe, kot sta prepoved določenih izdelkov ter ciljno spodbujanje ponovne uporabe in ponovnega polnjenja, in cilje za zmanjšanje potrošnje drugih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, opozarjajo.

 "Kakšna bo končna oblika uredbe, še ne vemo – morda celo postane svetel primer, trenutno na semaforju ambicioznosti ukrepov sveti oranžna luč. Cilji direktive in evropske strategije o plastiki so jasni, tako da bo v naslednjih letih takih predpisov še več. Da pa bi dosegli svoj namen, da bi bile naše vode in tla brez škodljivih plastičnih smeti, moramo v praksi njihov duh prevzeti prav vsi, za kar nas motivira tudi pobuda Julij brez plastike," so sklenili Ekologi brez meja.  

Kot so glede tega pojasnili na MOP: " Ministrstvo za okolje in prostor je 19. 5. 2021 na spletni strani E-demokracije objavila osnutek predloga Uredbe o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki prenaša določbe Direktive (EU) 2019/904 v nacionalni pravni red. S predlogom te uredbe se ureja posamezne cilje in ukrepe za posamezne plastične izdelke za enkratno uporabo in ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, ter cilje in ukrepe za odpadke, ki nastanejo iz teh proizvodov. " Kot dodajajo, direktiva (EU) 2019/904 za označevanje nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo iz dela B priloge te uredbe v skladu z izvedbeno uredbo Komisije določa način označevanja teh proizvodov z rokom 3. 7. 2021. Prav tako Direktiva (EU) 2019/904 določa tudi prepoved dajanja na trg nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo z rokom 3. 7. 2021: "Da bi prišlo do čim manjših zamud, se v nadaljnji proces sprejemanja uredbe posreduje le del v javni obravnavi predstavljene uredbe, ki se nanaša na prepoved dajanja na trg nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo ter se spremeni predlog imena v predlog Uredbe o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v RS in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov ter torej zagotovi prenos določb direktive v nacionalni pravni red, ki bi pomenile čim manjšo zamudo pri implementaciji tega dela Direktive (EU) 2019/904. Z navedenim predlogom skrajšane uredbe tudi zagotovi enotnejše ukrepanje na notranjem trgu EU in zmanjša tveganja za izkrivljanje konkurence."