Poročila, ki so poleg pretresljivih prizorov poginulih slonov, zaokrožila v svetovnih medijih kažejo, da naj bi v Šrilanki zaradi zaužitja plastike na neurejenih smetiščih v zadnjih osmih letih poginilo vsaj dvajset slonov. Čeprav naravovarstveniki dvomijo, da je glavni razlog za pogin slonov zaužitje plastike, so žalostni prizori razkrili večji problem, to je povsem neurejeno odlaganje smeti v Šrilanki. 

Na otoku nastane približno 7000 ton odpadkov na dan, večina pa jih pristane na nepreverjenih divjih odprtih odlagališčih. Ta so pogosto blizu gozdov ali vodnih virov, divje živali pa so jih začele prepoznavati kot vir hrane in jih zato privlačijo. "Okoli 75 odstotkov odpadkov konča na odprtih odlagališčih," za Arab News pove Pobudu Weerarathne z Univerze v Kolombu.

"Živali se navadijo na okus človeške hrane in se začnejo zadrževati na tem območju ter iskati še več. To pripelje do več konfliktov in srečanj med živalmi in ljudmi, kar se večkrat tragično konča za slone. Prav tako pa ima prehranjevanje z odpadki škodljive posledice na zdravje živali," je pojasnil, zakaj odprta odlagališča, ki privlačijo divje živali, predstavljajo velik okoljski problem. 

Visoka možnost za srečanje s človekom in smrt

Naravovarstveniki sicer dvomijo, da so za slone usodni plastični odpadki na teh odlagališčih, saj se plastična vlakna ne zadržijo v njihovih prebavilih, ampak se izločijo. A čeprav plastični odpadki niso akuten vzrok za pogin slonov, to ne pomeni, da takšna odlagališča niso tvegana za divje živali, ki po zaužitju odpadkov velikokrat poginejo zaradi zastrupitev. A največje tveganje odprta odlagališča za živali predstavljajo zaradi visoke možnosti srečanja živali s človekom. Slone tja pritegne vonj po hrani in tako v naključnih srečanjih s človekom številni izgubijo svoje življenje. 

Leta 2019 so na primer na Šrilanki zabeležili kar 407 poginov slonov zaradi konflikta s človekom, to je največ na svetu. To je največje število poginulih živali od leta 1948, ko je Šrilanka postala neodvisna. Pobijanje slonov je nelegalno, a živali večkrat pridejo v konflikt z ruralnimi prebivalci, poroča BBC.

V Šrilanki slone sicer častijo, a nekateri kmetje jih vidijo kot škodljivce. Okoljevarstveniki opozarjajo, da je kar 85 odstotkov smrti povzročil človek. Lokalne skupnosti tako uporabljajo električne ograje, strupe in eksplozivne naprave, ki jih nastavijo zraven hrane, da ubijejo slone. Septembra 2019 so oblasti sporočile, da so lokalni prebivalci, ker so jim sloni uničili pridelek, zastrupili sedem slonov, ki so poginili.

"V državi je ostalo še približno 5000 slonov, ki so simbol nacionalnega ponosa. Sloni na Šrilanki se uvrščajo med ogrožene," pojasni U.L. Taufeek iz inštituta za zaščito divjih živali. Kot razloži, največ slonov v državi pogine zaradi strelnih ran. To je sicer prepovedano, a smrti slonov so zaradi pogostih konfliktov s človekom, pogoste. 

Oblasti sicer vedno znova obljubljajo, da bodo ukrepale. Veliko slonov v Šrilanki je v ujetništvu, saj jih uporabljajo v turistične namene, nekatere pa silijo, da korakajo na lokalnih festivalih. Številni bogatejši prebivalci Šrilanke imajo slone kot domače ljubljenčke. 

Živali sicer niso edine žrtve neučinkovite politike upravljanja z odpadki v državi. Leta 2017 je plaz, ki se je sprožil v enem izmed odprtih odlagališč v prestolnici Colombo pod seboj pokopal 19 ljudi. Strupeni hlapi in onesnaženje takšnih odlagališč že leta in leta predstavljajo veliko težavo za lokalne skupnosti, saj nezdravo okolje povzroča številne zdravstvene težave prebivalcev.