Plamenec Pink Floyd,  znan tudi kot št. 492, je leta 2005 pobegnil iz živalskega vrsta v Kansasu. Odtlej je živel "begunsko življenje"  več kot 1126 kilometrov južneje, na območju Teksasa. Po pobegu so bili oskrbniki skeptični, da bi ptici uspelo preživeti. A po 17 letih jih je čakalo presenečenje. 

Plamenca, označenega s številko 492, so v živalski vrt v Kansasu pripeljali leta 2003. Takrat je bil star približno tri leta, kar pomeni, da je danes v zgodnjih dvajsetih. Za plamence so to sicer srednja leta – v divjini velikokrat doživijo do 40 let, piše  Guardian.  Pink Floyd je bil eden od 40 plamencev, ki so leta 2003 prispeli v živalski vrt v Kansasu. 

Pogrešanega plamenca je ta mesec več kot 1126 kilometrov stran opazil ribič David Foreman, piše Guardian. Kot pripoveduje Foreman, je v Teksasu ribaril s prijateljem. Takrat je  v družbi drugih ptic opazil elegantnega plamenca. Ker se ta vrsta ptic na tem območju praviloma ne zadržuje, ga je posnel. Posnetek je na družbenih omrežjih delil s prijatelji. Kmalu je začel dobivati odgovore, da je to morda znameniti pobegli plamenec iz živalskega vrta v Kansasu. 

Kot je povedal, sta dokaz za to številka okoli njegove noge, ki se ujema s številko pred 17 leti pobeglega plamenca, in dejstvo, da se že več kot leto dni zadržuje na istem mestu, kar ni značilno za to vrsto prostoživečih ptic. 

Plamenci opaženi  tudi v Sloveniji 

Kot je ob obisku plamencev na Cerkniškem jezeru novembra lani pojasnil strokovni vodja in ornitolog Notranjskega regijskega parka Tomaž Jančar,  gre za redek dogodek. Dotlej so namreč 'visoki' obisk zabeležili le enkrat; za božič leta 2014 je lokalna opazovalka ptic  Marjeta Cvetko opazovala en osebek.

 Kot je še razložil Jančar, so plamenci zelo posebna skupina ptic, ki spadajo v svoj red. To pomeni, da niso v bližnjem sorodstvu z nobeno drugo skupino ptic: "Za občutek: poseben red so tudi ptice pevke, med katere spadata dve tretjini vseh slovenskih vrst ptic. V redu plamencev je samo šest vrst. Štiri od njih so ameriške vrste, dve pa sta vrsti starega sveta – Evrope, Afrike in Azije." 

Plamenci niso selivke, pojasnjuje Jančar. Tako kot pri večini ptičjih vrst pa se nekateri osebki po zaključeni gnezditveni sezoni potepajo naokrog in iščejo morebitna nova območja z dobrimi razmerami: "Na takšnih potepih kak osebek tu in tam prileti tudi v Slovenijo. Zadnja leta jih sicer v Sloveniji zabeležimo vsako leto, a le malo osebkov v vsega nekaj opazovanjih. Še največkrat se jih vidi ob sečoveljskih solinah, a tudi tam ne več kot enkrat ali dvakrat na leto." 

Če ptice niso obročkane, ne moremo vedeti, od kod priletijo, pojasni Jančar: "Njihov prostor v Evropi so plitvi zalivi na obalah Sredozemskega morja. Največ jih gnezdi v Franciji – večina od 50.000 parov, ki gnezdijo v Evropi. Se pa počasi širijo in zadnja leta gnezdijo že na več mestih v Italiji. 

V Sloveniji se praviloma zadržujejo le kratek čas, po nekaj dni, teden ali več le izjemoma. Ustavijo se na območjih, za katera ocenijo, da so primerna za prehranjevanje, tako da se tam najedo in spočijejo, je še pojasnil Jančar.