"21. stoletje žal zaznamuje tudi vedno večja poraba plastike. Je material, ki je v okolju zelo težko razgradljiv. Plastika v okolju le razpada v manjše kose, ki jih imenujemo mikroplastika. Zaradi dolge obstojnosti se ti delci kopičijo v organizmih, po prehranjevalnih piramidah pa nato prek hrane zaidejo tudi v človeka," se zavedajo na osnovni šoli Breg, ki je ena izmed 50 slovenskih šol, kjer so se učenci prelevili v 'Pirate plastike'. 

Ta mesec so se pod okriljem mednarodnega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – dajmo Evropa! pričela prva vzorčenja makro- in mikroplastike. V projektu, ki so ga predstavili v društvu Ekologi brez meja, bodo slovenski otroci skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti. "Na plažo je naplavilo kita, ki ima želodec poln plastičnih odpadkov, pa tudi plaža je polna plastičnih vrečk in pločevink – vsi smo že videli te grozljive prizore. Večino teh odpadkov prinesejo reke. Reke pa tečejo skozi več držav. Odpadki iz enega mesta se tako lahko nekega dne pojavijo v drugem. Zato združimo moči in rešimo problem skupaj," so zapisali predstavniki Nemčije, Portugalske in Slovenije. 

Učenci nad takšnim poukom navdušeni

In kakšni so prvi odzivi učencev? Sedmošolka Maruša je povedala, da je bilo delo zabavno in potekalo je v naravi: "Bili smo na zelo lepem območju in ga s popisom odpadkov pomagali očistiti. Naučili smo se, kako veliko plastike je skrite v naši okolici. Na enem območju smo našli celo star glasbeni stolp, kar pomeni, da ljudje sploh ne pomislijo, kaj to pomeni za naravo." Teo pa je povedal, "da je bilo sodelovanje pri projektu drugačno kot običajni pouk, bilo je zabavno in želim, da bi takšne aktivnosti v naravi večkrat ponovili."

Zanimanje med slovenskimi pedagogi je preseglo vsa pričakovanja, saj se jih je prve predstavitve projekta udeležilo več kot 200, prijave na vzorčenje pa so bile zapolnjene v hipu, so sporočili Ekologi brez meja. V spomladanskem delu projekta, ki poteka med majem in junijem 2021, sodeluje 50 osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Otroci in dijaki v manjših skupinah s svojimi mentorji ob slovenskih rekah raziskujejo plastične odpadke in odkrivajo raven onesnaženosti z makro- in mikroplastiko. Rezultati se zbirajo na portalu projekta, katerega cilj je širitev na raven celotne Evropske unije. Drugo vzorčenje, v katerega bo vključenih dodatnih 50 šol, bo potekalo med 15. septembrom in 15. novembrom. 

"Raztrgana plastična vrečka na obrežju reke ali jogurtov lonček, ki plava v vodi, sta znaka resnih posegov v zelo zapleten sistem morij, oceana in tekočih voda. Projekt Plastic Pirates – Go Europe! se osredotoča na to težavo s plastičnimi odpadki in njeno prihodnje reševanje, njegov namen pa je obenem seznaniti mlade s splošno tematiko oceana in kroženja vode. Naučili se bodo, kaj je znanstveno delo – in se v njem tudi preizkusili. Projekti ljubiteljske znanosti dajejo tistim, ki jih zanima znanost, priložnost, da raziskovalni proces spoznajo v praksi. Kampanja Plastic Pirates – Go Europe! je le eden od primerov, kako prispevati k raziskavam o širjenju makro- in mikroplastike v evropskih rekah in njihovi okolici," sporočajo organizatorji projekta.

Kako poteka terensko delo? 

Kot sta pojasnila Nevenka Petek in Tadej Trstenjak, mentorja projekta na OŠ Breg, kjer so bili eni prvih, ki so že opravili vzorčenje, so k projektu Pirati plastike pristopili, ker opažajo, da je okolje obremenjeno z odpadno plastiko, z učenci pa želijo sodelovati pri dejavnostih, ki so povezane z njihovo okolico: "Pregledali smo razpis in bili mnenja, da tudi mi želimo sodelovati. Učenci 7. b razreda OŠ Breg so lahko dejavnosti, ki se odvijajo v sklopu projekta, povezovali s predmetoma naravoslovje in geografija." 

In kako je videti takšno terensko delo? Kot so pojasnili na OŠ Breg, njihova šola leži ob reki Dravi, vseeno pa so izbrali potok Studenčnica, pri katerem so imeli varen pristop do terena. Tudi Studenčnica namreč spada v porečje reke Drave: "Učenci so se razdelili v skupine in opravili terensko delo. Učenci so dobri raziskovalci, zelo so poprijeli za delo in izvedli popis odpadkov na posameznih področjih potoka Studenčnica. Na določenih delih nismo našli veliko odpadkov, bolj smo bili oddaljeni od potoka, večja količina različnih vrst odpadkov se je znašla v našem zbirališču. Te odpadke smo sortirali po kriterijih razvrščanja, ki ga ima projekt. Tretja skupina je v vodo namestila posebno mrežico in jo tam pustila eno uro. Posušeno mrežo z naplavljenimi delci smo poslali na Morsko biološko postajo, kjer bodo vsebino podrobneje analizirali."

Kot sta poudarila mentorja, učence zelo spodbujajo k pozitivnemu odnosu do narave, da s svojimi dejanji doprinesejo k njenemu varovanju. Po končani izvedbi sta sledila pogovor o delu in poročanju skupin ter zapis vseh podatkov, ki smo jih pridobili, sta pojasnila. 

Kot so zapisali Ekologi brez meja, so pobudniki projekta trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske. Vodenje slovenske misije proti plastičnemu onesnaževanju je prevzela Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v sodelovanju z Inštitutom RS za vode in Ekologi brez meja.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. Simona Kustec je projekt z veseljem podprla: "Navdušeni smo nad izjemnim odzivom naših šol in uspešno izvedbo dejanskih aktivnosti. Projekt zasleduje cilje za čisto okolje in v celoti naslavlja naše skupne prioritete predsedovanja Svetu EU, povezovanje znanosti in izobraževanja ter spodbujanje zelenega prehoda. Z aktivnim delovanjem v šolskem prostoru bomo dvignili ozaveščenost pri mladih in jim približali področje znanosti."