Nacionalni brazilski meteorološki inštitut Inmet je ta teden za več delov Brazilije razglasil rdeči alarm, s katerim so opozorili na tveganja ekstremne vročine za zdravje in celo življenja ljudi, saj so temperature več kot pet dni vztrajale vsaj pet stopinj Celzija nad povprečjem, poroča Guardian.  

Po najtoplejšem juliju, avgustu, septembru in oktobru v Braziliji naj bi temperature v tem tednu na novo zapisale podnebno zgodovino v državi, je sporočila meteorološka družba MetSul. Vremenoslovci prekomerno vročino delno pripisujejo močnemu El Niñu, tudi podnebna kriza pa je povečala verjetnost intenzivnosti in pogostosti tovrstnih ekstremnih vremenskih dogodkov, piše Guardian.  

'Pekel de Janeiro'  

Temperature so se tako povzpele nad 40 stopinj Celzija na zahodu in jugovzhodu Brazilije, v sredo pa so v Corumbi na meji z Bolivijo izmerili 43,3 stopinje Celzija. Sao Paulo in Rio de Janeiro sta s temperaturami, ki so dosegle 37,7 stopinje Celzija oziroma 42,6  stopinje Celzija, podrla temperaturna rekorda leta.

Na tisoče obiskovalcev koncerta Taylor Swift, ki se je odvil v peklensko vročem Riu de Janeiru, so obravnavali zaradi dehidracije, a za eno izmed oboževalk je bila vročina usodna.  23-letna Ana Clara Benevides Machado se je zgrudila na stadionu Estadio Olimpico Nilton Santos in kmalu zatem umrla, domnevno zaradi srčnega zastoja, potem ko naj bi temperature na prizorišču dosegle precej več od uradnih 39,1 stopinje Celzija. Na začetku koncerta naj bi oboževalci proti odru vzklikali 'voda, voda, voda', potem ko so jim preprečili, da bi na prizorišče s seboj prinesli tekočino. Brazilski minister za pravosodje Flavio Dino je po tragičnem dogodku že sporočil, da bodo uvedli pravila za izredne razmere, ki bodo zahtevala, da bodo na prizoriščih obiskovalcem omogočili dostop do vode.  

Kot smo poročali, je ameriška pevka Taylor Swift po smrti oboževalke na koncertu v Riu de Janeiru zaradi ekstremne vročine preložila sobotni nastop v tej brazilski metropoli. Priljubljeno glasbenico, ki v okviru svetovne turneje trenutno nastopa v Braziliji, je smrt 23-letne oboževalke, kot je zapisala na družbenih omrežjih, močno pretresla. Glasbenica je v soboto zvečer na Instagramu sporočila, da morata biti varnost in dobro počutje njenih oboževalcev in članov ekipe na prvem mestu.

Najbolj na udaru revni prebivalci  

Brazilski delavci, ki običajno delajo od doma, so te dni drli nazaj v klimatizirane pisarne, da bi se izognili neizprosni vročini in astronomskim računom za elektriko, vendar si tega ne morejo privoščiti vsi. Prav najrevnejši sloj je vročini pogosto zaradi narave svojega dela najbolj izpostavljen, še piše Guardian. 

"Realnost vročinskega vala niso slike polnih plaž. Resničnost vročinskega vala so nabito polni avtobusi s pokvarjenimi klimatskimi napravami, šole brez klimatske naprave ali delujočih ventilatorjev. To je resničnost podnebne nepravičnosti," je za Guardian poudarila strokovnjakinja za podnebno politiko Marina Marcal.

"Revnejša območja, kot so favele, so najbolj vroča območja v Braziliji," je za britanski medij poudari tudi geograf Andrews Lucena iz univerze v Riu de Janeiru, ki preučuje vročino v mestih: "Prav favele postanejo toplotna žarišča, saj imajo najslabše pogoje gradnje, zanje je značilna odsotnost zelenih površin in pogosto nedokončane stavbe, kar še spodbuja akumulacijo in presežek toplote."

Neznosne razmere so v Rocinhi v južnem delu Ria de Janeira, ki je največja favela v državi. Tam so že osem dni brez elektrike. Varuh človekovih pravic je zato vložil skupinsko tožbo, v kateri zahteva pravice več tisoč oškodovancev, pa je poročala STA. 

"Pustiti ljudi v skupnosti Rocinha brez električne energije toliko dni v razmerah izjemne vročine je nečloveško ravnanje z ranljivo populacijo," je ob tem dejal koordinator specializirane enote za zaščito potrošnikov Eduardo Chow de Martino Tostes.

Več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb 

A smrt oboževalke na koncertu Taylor Swift je le ena izmed številnih smrti, povezanih z ekstremno vročino po svetu. Kot smo že poročali, ena izmed raziskav razkriva, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v študiji preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti.  

Raziskavo, o kateri je poročal SkyNews, so izvedli v Švici, na Univerzi v Bernu. V raziskavi so upoštevali človeški vpliv na globalno segrevanje in ugotovili, da so smrti zaradi vročine po svetu predvsem posledica naraščajočih temperatur in bolj ekstremnega vremena. V študijo so zajeli smrti zaradi vročine med letoma 1991 in 2018 ter izračunali, da je bilo 37 odstotkov smrti zaradi vročine posledica višjih temperatur ozračja. Znanstveniki svarijo, da bo število smrtnih žrtev zaradi vročine z leti zaradi segrevanja ozračja še naraščalo.  

Dolgotrajni vročinski valovi predstavljajo največjo nevarnost javnemu zdravju, so si enotni strokovnjaki. Znanstveniki svarijo, da bodo z napredovanjem podnebnih sprememb ti postali pogostejši in ekstremnejši. Na Inštitutu Roberta Kocha so ugotovili, da je lani v Nemčiji med vročinskimi valovi umrlo približno 4500 ljudi. Ena izmed posledic globalnega segrevanja so vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na povečano število prezgodnjih smrti in povečano število sprejemov v bolnišnice zaradi različnih vzrokov, poudarjajo tudi na slovenskem NIJZ.