Časzazemljo.si

Ekologija

Kiti ubijalci širijo svoj 'dom', kar lahko ogrozi ekosistem Arktičnega oceana

Anja Kralj/10. 12. 2021 14.27

Zadnja leta se led v Arktičnem oceanu pospešeno tali. Zaradi podnebnih sprememb se začne taliti kar mesec dni prej kot leta 2012. Tja pa se zdaj selijo tudi kiti ubijalci, kažejo zadnje ugotovitve znanstvenikov. Podvodni snemalniki so zvoke ork posneli na mestih, kjer jih prej ni bilo. Taljenje ledu jim namreč omogoča, da svojemu plenu sledijo dlje, saj je te veličastne plenilce prej oviral zamrznjen ocean, v katerem so se težje prebijali. Ti premiki bi lahko negativno vplivali na občutljiv prehranski splet v Arktičnem oceanu, se bojijo znanstveniki.

Kot piše Scientific American, se eden najmočnejših morskih plenilcev preriva v nove dele ledenega Arktičnega oceana. Orke, znane kot kiti ubijalci, zdaj plavajo na novih lokacijah, kjer jih znanstveniki doslej še niso opazili. Razlog za to je najverjetneje pospešeno taljenje ledu. "Kiti ubijalci se običajno izogibajo področjem z  debelim ledom, da ne bi ostali ujeti in se zadušili," je pojasnila raziskovalka Brynn Kimber z Univerze v Washingtonu, ki je pred kratkim razkrila ugotovitve študije, v kateri je preučevala migracije kitov ubijalcev v Arktičnem oceanu. Kot je pojasnila, je zaradi manjše količine ledu manjše tudi tveganje za te veličastne živali, kar jim omogoča večje premike po Arktičnem oceanu.

Orka
OrkaFOTO: Dreamstime

Kimberjeva sledi premikom kitov ubijalcev s pomočjo posebnih podvodnih snemalnikov. Ti ujamejo zvoke, ki jih morske živali proizvajajo, medtem ko plavajo. Orke imajo zelo razločne in specifične klice, zato jih je na posnetkih precej preprosto prepoznati, je pojasnila. Študija, ki jo je predstavila Kimberjeva, zajema osem let zvočnih posnetkov, nastalih med letoma 2012 in 2019, ki so jih posneli v laboratoriju ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje. 

Kot so sklenili, se orke, medtem ko se led vedno hitreje tali, selijo vedno dlje v Arktični ocean. Podatki iz Beringovega preliva, ki poteka med Aljasko in Rusijo, kažejo, da se kiti ubijalci selijo na to območje precej prej kot v preteklosti. Orke so tukaj namreč običajno sezonski obiskovalci, ki čez to območje migrirajo poleti, ko se led običajno tali, vračajo pa se, še preden začne ocean znova zamrzovati. 

Leta 2012, ko so začeli zbirati podatke, se je začel led taliti junija, pri koncu zbiranja podatkov, leta 2019, pa je led na tem območju izginjal že cel mesec prej, prav tako pa so se na tem območju prej začele pojavljati orke. Severnejše snemalne postaje pa so zabeležile še zanimivejša odkritja. Postaja v Čukotskem morju je tako denimo v letih 2018 in 2019 zvoke ork zaznala na mestih, kjer jih niso doslej zaznali še nikoli, saj je bil led na teh mestih običajno predebel, da bi se te veličastne živali odpravile tja. 

Sledijo plenu

"Kite ubijalce smo našli tam, kjer jih res nismo pričakovali," je pojasnila Kimberjeva. Za zdaj še niso ugotovili, zakaj se kiti selijo, a predvidevajo, da orjaške živali sledijo plenu. Orke se namreč hranijo s sivimi kiti in različnimi vrstami tjulnjev, ki pogosto zahajajo v Arktični ocean. Ti so navajeni na hladno podnebje in z lahkoto živijo v takšnem okolju, medtem ko orke precej težko plavajo po morju, pokritim z ledom – visoke hrbtne plavuti jim otežujejo prebijanje mimo ledu. Ker led izginja, pa lahko kiti ubijalci lažje in brez ovir sledijo svojemu plenu, zaključujejo znanstveniki. 

Njihova prisotnost v teh severnih vodah pa je lahko razlog za zaskrbljenost, je poudarila Kimberjeva oziroma je treba pozorno nadzorovati njihove premike. Kiti ubijalci so namreč spretni lovci in izjemni plenilci, kar bi lahko imelo negativne posledice za občutljiv arktični prehranjevalni splet. 

Spomnimo

Podnebne spremembe vplivajo tudi na številne druge vrste živali. 

Pred kratkim smo tako poročali, da zaradi stresa, povezanega s podnebnimi spremembami, trpi 'ljubezen' med albatrosi. Raziskovalci opozarjajo, da globalno segrevanje in vedno toplejše temperature morja za veličastne albatrose, ki veljajo za eno od najzvestejših in monogamnih vrst ptic, ne pomenijo nič dobrega. Znanstveniki so namreč ugotovili, da ptice zdaj po hrano potujejo dlje. Ker jim je na voljo manj hrane, so vedno bolj pod stresom, kar pa ogroža njihove odnose in sposobnost razmnoževanja. Znanstveniki predvidevajo, da samice za povečan fiziološki stres krivijo samce.  

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 797