Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) tudi letos vabi k opazovanju ptic, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Z akcijo 'Ptice okoli nas' želijo spodbujati k boljšemu zavedanju narave in spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. 

Kaj vse so opazili lani? 

Kot so ugotovili v DOPPS, je bila najštevilčnejša vrsta v letu 2021 znova domači vrabec – našteli so jih kar 3661. Temu sta po številu sledila siva vrana z 2167 opazovanimi osebki in poljski vrabec s 1942 osebki. Vse tri vrste so po številu opazovanih osebkov predstavljale kar 38 % vseh opazovanih ptic. Trem najštevilčnejšim so sledili čižek, velika sinica, domači golob, kos, ščinkavec, plavček in sraka. Skupaj so našteli kar 20.356 ptic, ki so pripadale 75 različnim vrstam.

Ni presenetljivo, da so domači vrabec, siva vrana in poljski vrabec med najštevilčnejšimi opazovanimi pticami, saj so v samem vrhu že od vsega začetka izvajanja akcije Ptice okoli nas, izpostavljajo v DOPPS. Omenjenim vrstam naša bivališča predstavljajo zavetje, vrtovi, zelenice in ulice pa jim nudijo obilo hrane. Hkrati so vse vrste zelo družabne, zaradi česar so v danem okolju še uspešnejše. Več možganov – več znanja in več oči več vidi, so pojasnili. 

Presenečenje pretekle zime  pa je bilo veliko število opazovanih čižkov. Ti so se v akciji Ptice okoli nas prvič zavihteli med deset najštevilčnejših ptic – končali so na četrtem mestu in prehiteli celo velike sinice. Najverjetneje jih je bilo prejšnjo zimo pri nas resnično nekoliko več, saj so številni obiskovali ptičje krmilnice. Čeprav so lahko za vrsto značilni večji vpadi iz severnih krajev, podobno kot pri pinožah, pa to težko potrdijo. Morda je šlo le za manjši vpad, pojasnjujejo v društvu. Kot dodajajo, so v času akcije opazovali tudi nekaj redkejših in za letni čas zanimivih vrst. Presenetila so opažanja vodomca, pivke, krivokljuna, velikega srakoperja, srednjega detla, lesne sove, škorca in celo bele štorklje, naštevajo. 

Ptice bodo okoli nas tudi leta 2022

Opazovanje ptic je enkratna prostočasna dejavnost, ki jo lahko izvajate tudi v neposredni bližini doma. Ker jih v DOPPS zelo zanima, katere ptice in koliko jih opazite pri vas doma,  vabijo k sodelovanju v akciji. Akcija bo potekala ob ponedeljka, 24., do nedelje, 30. januarja. 

Kako to gre? 

Kot navajajo v DOPPS, si morate v tem tednu enkrat vzeti pol ure časa in opazovati ptice na poljubni lokaciji: "To je lahko v okolici doma, ob ptičji krmilnici, na krajšem sprehodu po parku ali po vasi. Zabeležite samo največje število ptic iste vrste, ki jih vidite hkrati (tako preprečite večkratno štetje istih ptic). Svoja opažanja nato sporočite do konca februarja po e-obrazcu, ki ga najdete na spletni strani ptice.si, tam pa najdete tudi vse dodatne informacije in gradiva (letak, plakat), ki vam bodo v pomoč pri opazovanju."

S primerjavo podatkov o številu ptic v različnih letih bodo lahko sklepali, ali njihovo število v naseljih upada ali narašča. Spremembe v številu ptic pa posredno govorijo tudi o kakovosti našega okolja, izpostavljajo. 

Kako opazovati in določati ptice?

Pri opazovanju ptic je pomemben tudi čas dneva. Večina ptic je najaktivnejša zjutraj, v prvih treh urah po sončnem vzhodu, in zvečer. V tem času se tudi najintenzivneje oglašajo. V popoldanski vročini so manj aktivne, zato jih takrat težje opazimo. 

Nočno aktivnih ptic, kot so sloka, podhujka in različne sove, pri dnevnih obiskih največkrat niti ne opazimo. Te ptice lahko opazujemo in poslušamo predvsem ponoči, največkrat v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah.

Ptice bomo lažje opazovali in določali, če bomo čim mirnejši in tišji, naši gibi pa umirjeni in počasni. Ker jih lahko redko opazujemo dlje časa, je pomembno, da si jih hitro in čim natančneje ogledamo, nato pa svoja opažanja primerjamo s slikami ptic v priročniku, svetujejo v DOPPS: "Navadno najprej opazimo, kakšne barve je ptica. Pozorni bodimo zlasti na barvo posameznih delov telesa. Ali opazimo kakšne posebne vzorce na glavi, perutih ali repu? Poskušajmo oceniti velikost opazovane ptice. Pri tem si lahko pomagamo tako, da za primerjavo vzamemo znano vrsto (na primer »manjši kot golob«, »večji kot vrabec«) oz. ptico po velikosti primerjamo z drugimi vrstami v bližini, ki jih že poznamo. Opazujmo tudi obliko telesa in posameznih telesnih delov, na primer obliko in velikost kljuna. Kakšno je vedenje opazovane ptice? Kako se premika po tleh – hodi ali poskakuje? Na kakšen način leti? Se drži sama ali v jati? Se raje zadržuje na tleh ali v krošnjah dreves?"

Pri določanju si lahko pomagate tako, da opazovano ptico skicirate in si značilnosti neznane vrste zapišete. Neznane ptice lahko tudi fotografirate. Tako jim bomo kasneje lažje določili vrsto ali pa bomo sliko pokazali komu, ki nam bo pomagal pri določitvi. Vrsto ptic določamo tudi po petju in oglašanju, pri čemer si lahko pomagamo s posnetki, še svetujejo v DOPPS.