Onesnaženje zraka, vode in tal  ubije devet milijonov ljudi na leto, ugotavljajo v poročilu, ki je bilo maja objavljeno v publikaciji Lancet Planetary Health. Kot so izračunali, to pomeni, da je to razlog za eno od šestih smrti na svetu. Onesnaženost, ki jo spodbuja človeška aktivnost, je tako ena izmed največjih groženj moderni družbi, so sklenili znanstveniki,  je poročal Guardian. 

 Več kot 90 odstotkov smrti, povezanih z onesnaženjem, pa se zgodi v revnejših državah.  Kot smo že pisali, je v Evropi leta 2019 zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umrlo 307.000 ljudi. 178.000 bi jih lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice Svetovne zdravstvene organizacije za čistejši zrak, so pokazale analize Evropske agencije za okolje.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni – takoj za kajenjem tobaka. Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, kajti zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraki ima lahko dosmrtne zdravstvene posledice. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da onesnažen zrak vsako leto povzroči do sedem milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do približno 400.000, samo pri nas kar 1700.

Novo poročilo pa znova opozarja, da je onesnaženost okolja eno izmed največjih tveganj za bolezni in prezgodnje smrti. Prav tako so ugotovili, da so podnebne spremembe tesno povezave z izgubo živalskih in rastlinskih vrst. Hiter prehod od fosilnih goriv, ki bi poskrbela za zmanjšanje onesnaževal, kot so NO2 v zraku in emisije ogljika, je tako nujna za rešitev življenj po svetu in za preprečevanje prezgodnjih smrti. Več kot 6,6 milijona prezgodnjih smrti je mogoče pripisati onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih in na prostem. In število še narašča, so ugotovili, medtem ko so denimo svinec in druge kemikalije odgovorne za 1,8 milijona smrti vsako leto.

Poročilo, ki poziva k globalnemu ukrepanju, opozarja na ogromne zdravstvene, socialne in gospodarske posledice onesnaževanja ob povečani industrializaciji, nenadzorovanem razvoju mest in rasti prebivalstva. 

Richard Fuller,  soavtor raziskave, je dejal: "Preprečevanje onesnaževanja je v veliki meri spregledano pri odločanju o prihodnosti. Pozornost in financiranje za boj proti onesnaženju sta se od leta 2015 le minimalno povečala, kljub  očitnemu povečanju zaskrbljenosti  glede onesnaževanja in učinkov onesnaženja na zdravje." Število smrti  zaradi strupenega zraka, vode in tal se je od prejšnje raziskave, narejene leta 2017, povečalo za sedem  odstotkov in kar za 66 odstotkov od leta 2000. Porast je med drugim posledica povečanja kurjenja fosilnih goriv in naraščanja prebivalstva. Raziskovalci poudarjajo, da so onesnaženje, podnebna kriza in uničenje narave ključne okoljske težave našega časa. Med seboj so prepletene, zato bo iskanje rešitev moralo naslavljati vse.  Profesor Philip Landrigan z Boston Collegea  je v komentarju raziskave za Guardian poudaril, da je onesnaževanje še vedno največja grožnja zdravju ljudi in planeta: "Preprečevanje onesnaževanja lahko tudi upočasni podnebne spremembe, s čimer bi dosegli dvojno zmago. Poročilo poziva k hitremu prehodu z vseh fosilnih goriv na čisto, obnovljivo energijo."