Študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, ugotavlja, da je v desetih letih v Kaliforniji zaradi izpostavljenosti strupenim delcem zaradi dima gozdnih požarov prezgodaj umrlo več kot 50.000 ljudi. Med požari se namreč sproža dim, ki pa vsebuje drobne delce PM 2,5, ki vstopijo v krvni odtok in se lahko vgradijo v človeška pljuča. Delce povezujejo s številnimi zdravstvenimi težavami in prezgodnjo smrtjo,

Kot raziskavo povzema Guardian, so raziskovalci uporabili nov epidemiološki model, s katerim so med letoma 2008 in 2018  preučili vplive izpostavljenosti gozdnim požarom in delcem PM2,5. To obdobje so izbrali, ker vključuje nekatere najbolj uničujoče požare v državi. Kot ugotavljajo raziskovalci, lahko najmanj 52.480 prezgodnjih smrti pripišejo izpostavljenosti vdihanim trdnim delcem, ki so se sprostili med gozdnimi požari, in najmanj 432 milijard evrov zdravstvenih stroškov, povezanih z izpostavljenostjo strupenemu dimu. 

Gre za prvo raziskavo, ki preučuje dolgoročne vplive kronične izpostavljenosti delcem PM2,5 posebej zaradi gozdnih požarov, je za Guardian pojasnila avtorica študije Rachel Connolly. Rezultati kažejo, da so gozdni požari odgovorni za več smrtnih žrtev in večje gospodarske posledice, kot so pokazale prejšnje študije. "Ugotovitve so resnično poziv k ukrepanju za gospodarjenje z gozdovi in ublažitev podnebnih sprememb," je dejala Connollyjeva. 

Raziskovalci šele začenjajo z raziskovanjem vseh učinkov izpostavljenosti delcem PM2,5 na zdravje ljudi. A doslej je že jasno, da lahko delci vplivajo na delovanje pljuč in poslabšajo obstoječa zdravstvena stanja, vključno s težavami z dihali in srčnimi boleznimi.

Trdni delci iz gozdnih požarov so lahko še bolj škodljivi za zdravje ljudi kot delci  iz drugih virov, še ugotavlja študija, in so povezani z boleznimi dihal in pogostejšimi hospitalizacijami. Druge študije so povezale izpostavljenost dimu gozdnih požarov s povečanim tveganjem srčnih napadov in prezgodnjih porodov.

Onesnažen zrak najpomembnejši javno zdravstveni problem

Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Zadnjih dvajset let so v Evropski uniji v zunanjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala prepoznani delci (PM), ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci in ozon. Onesnažen zrak velja za najpomembnejši javno zdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Zadnjih dvajset let so v Evropski uniji v zunanjem zraku kot najpomembnejša onesnaževala prepoznani delci (PM), ozon in dušikovi oksidi, v Sloveniji zlasti delci in ozon, pojasnjujejo na NIJZ. 

PREBERI ŠE

Onesnažen zrak zaradi fosilnih goriv 'krivec' za več kot 5 milijonov smrti

Zdravstvene posledice so odvisne od trajanja izpostavljenosti in koncentracije onesnaževal. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci dokazano povzroča nastanek bolezenskih sprememb na številnih organskih sistemih in skrajšuje življenjsko dobo ljudi. Posledice se kažejo z razvojem bolezni dihal, srca in ožilja, ugotovljene so povezave z nekaterimi nevrološkimi in presnovnimi obolenji, vplivi na razvoj ploda. Zrak, onesnažen z delci (PM), je rakotvoren.

Najbolj ogroženi so bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši, otroci in nosečnice. V Sloveniji spremljamo delež otrok, starih do 15 let, ki so izpostavljeni povišanim koncentracijam delcev (PM10) v zunanjem zraku.