Kot so sklenili raziskovalci, ki so analizirali povezavo med onesnaženostjo zraka, prezgodnjimi smrtmi in fosilnimi gorivi, je onesnaženje zaradi emisij fosilnih goriv krivec za kar pet milijonov prezgodnjih smrti na leto. Kot poroča Guardian, je mednarodna skupina znanstvenikov iz Združenega Kraljestva, ZDA, Nemčije, Španije in Cipra zaključila, da je približno osem milijonov smrti zaradi onesnaženega zraka, kar 61 odstotkov, povezanih s fosilnimi gorivi. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji The BMJ. 

Raziskavo so izvedli tako, da so ocenili število presežnih smrti z uporabo podatkov iz študije Globalno breme bolezni 2019 in Nasinih satelitskih podatkov o prisotnosti delcev PM. Kot so pokazali rezultati analize, je bilo leta 2019 8,3 milijona smrti po vsem svetu mogoče pripisati drobnim delcem (PM2,5) in ozonu (O3) v zunanjem zraku, od tega je bilo kar 61 odstotkov teh delcev povezanih s fosilnimi gorivi.

Rezultati tako kažejo, da je onesnaženost zraka zaradi uporabe fosilnih goriv v industriji, pri proizvodnji električne energije in v transportu letno vzrok za kar 5,1 milijona smrti, ki bi se jim lahko izognili, so zaključili. 

Gre za precej višje številke, kot so jih predvidevali doslej, poudarjajo v študiji. "Bistveno zmanjšanje emisij onesnaženega zraka, ki bi bilo posledica postopnega opuščanja fosilnih goriv, bi lahko imelo pomembne in pozitivne posledice za javno zdravje. Naši rezultati kažejo, da je breme smrtnosti, ki ga je mogoče pripisati onesnaženosti zraka zaradi uporabe fosilnih goriv, precej večje od večine prejšnjih ocen," so v študiji po poročanju Guardiana zapisali raziskovalci.

Bodo države na COP28 našle dovolj politične volje? 

Znanstveniki računajo, da bo študija predstavljala dodaten pritisk na odločevalce, ki so zbrani na podnebnem vrhu v Združenih arabskih emiratih, da bi se končno dogovorili o drastičnem zmanjšanju uporabe fosilnih goriv.

V skladu z napovedmi bodo države na COP28 sicer znova poskušale najti dovolj politične volje, da bi dosegle konkretnejše zaveze glede opuščanja fosilnih goriv in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Postopna odprava fosilnih goriv je bila prvič omenjena v končnem besedilu zaključkov konference v Glasgowu pred dvema letoma, na COP27 pa napredka na tem področju ni bilo, je poročala STA. 

"Onesnažen zrak je pri nas kot v preostalem razvitem svetu največji okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine," opozarjajo tudi na NIJZ. 

Zakaj so delci škodljivi za naše zdravje in kateri so najbolj? 

"Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi," pojasnjujejo na spletni strani NIJZ. 

Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: srce, jetra, ledvice, možgane ... Ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke, opozarjajo. 

Seznam škodljivih vplivov na naše zdravje je dolg. Kot poudarjajo na NIJZ, so najpomembnejši vplivi na srce in ožilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo praktično na celo telo. Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi namreč v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku.

Kdo je najbolj ogrožen? Kot razlagajo na NIJZ, so najbolj ogroženi bolniki z obstoječimi boleznimi srca in ožilja ter dihal, starejši ljudje, majhni otroci in sladkorni bolniki. Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša.