Julija je ruska raketa v Črnem morju zadela moldavski tanker Millennial Spirit, ki je plul z dizelskim gorivom na krovu. Rusi so ga zadeli na začetku vojne, na morju pa je ostal štiri mesece, saj ga zaradi blokade od tam ni bilo mogoče odstraniti.

Ko so ga zadeli prvič, je prevažal več kot 500 ton dizelskega goriva.  Drugi izstrelek je povzročil požar, kasneje pa so v okolici zaznali oljni madež na približno istem mestu, kjer je bil tanker, ki je domnevno potonil dan prej. Obstreljevanje in zažiganje ladij na morju ni grožnja le zaradi izpustov onesnaževal v zrak in vodo. Naftni derivati so namreč strupeni za morsko življenje vse od mikroorganizmov do velikih sesalcev, kot so delfini. Vse to lahko vodi do smrti morskih organizmov.

Po ocenah znanstvenikov je med vojno v Ukrajini poginilo najmanj 50.000 kitov in delfinov. Razlog za množični pogin naj bi bile tudi ruske vojaške ladje. Uporabljajo namreč sonarje, ki škodijo navigacijskim organom morskih živali in jih celo poškodujejo. Zaradi tega živali oslepijo, se ne morejo orientirati v prostoru in se izogniti minam.

Vas Oskil se nahaja na dveh bregovih reke Oskil v regiji Harkov, dolvodno od vodnega zadrževalnika Oskil. Njen desni breg so aprila 2022 zasedli Rusi. V napadu je eksplodirala ena od zapornic jeza na akumulacijskem jezeru, zato se je sprostila voda. Gladina reke je narasla in poplavila več ulic. Okoli 2000 ljudi na desnem bregu je ostalo brez pomoči in možnosti za evakuacijo. Glede na znane podatke sicer ni bilo nevarnosti za domove. Zadrževalnik je bil vir pitne vode, a je bil tudi pomembno naravno območje. V nesrečnem dogodku sta poginila skoraj dva milijona rib, vodna flora in favna sta bili uničeni in ju je treba zdaj obnoviti. Samo v krajinskem parku je nastalo za skoraj 90 milijonov evrov škode, celotno škodo pa je nemogoče izračunati, saj del ozemlja ostaja prekrit z minami. 

Satelitski posnetek prikazuje gozdni požar v bližini največje evropske jedrske elektrarne Zaporožje. Od začetka vojne poročajo o nenehnih napadih na infrastrukturo elektrarne, poškodbah daljnovodov, obstreljevanju in eksplozijah na območju elektrarne ter motnjah v oskrbi z električno energijo, ki je ključnega pomena za hladilne sisteme. Poleg tega so zaposleni ujetniki pod nenehnim pritiskom v strahu za svoje življenje. Dolgotrajna izguba električne energije ali poškodbe hladilnih sistemov lahko poškodujejo tudi reaktor in povzročijo uhajanje sevanja. Vse to lahko privede do jedrske katastrofe, ki ne bi vplivala le na Ukrajino. Zaradi lokacije jedrske elektrarne na Dnepru to pomeni, da lahko morebitno onesnaženje doseže tudi Črno morje, svarijo okoljevarstveniki.

Kinburnski pljusk je edinstveno zavarovano območje na jugu Ukrajine. Trenutno ga zasedajo ruske čete. Po njem se razlegajo požari, okupatorji pa prepovedujejo njihovo gašenje. Na območju so zabeležili 415 redkih živalskih vrst, od katerih jih je 166 uvrščenih v Rdečo knjigo Ukrajine, in vsaj 47 redkih vrst rastlin, gob in lišajev. Tukaj gnezdi na desetine vrst ptic, vključno z redkimi, kot so rožnati pelikani. Gre tudi za eno izmed redkih mest v Evropi, kjer cvetijo divje orhideje. Obstoja tega ekosistema ne ogrožajo le požari, ki so po različnih ocenah zajeli že od 20 do 30 odstotkov območja, temveč tudi grobi posegi v okolje in nameščanje težkih vojaških strojev. 

Spodnji satelitski posnetki prikazujejo drastične spremembe v ravni vodostaja Dnepra na območju Hersona 13. februarja 2022, preden se je začela vojna v Ukrajini, in 11. februarja 2023, ko vojna na ukrajinskih tleh vihra že skoraj leto dni. Zaradi vojaških aktivnosti je bila oskrba z vodo v rečnem omrežju Dnepra prek Hidroelektrarne Kahovka namreč prekinjena, gladina vode pa je posledično padla za skoraj dva metra.  Takšna situacija je izjemno nevarna za spodnji tok Dnepra in bo škodovala flori in favni poplavnih ravnic, ki se razprostirajo na površini okoli 85 km2, opozarjajo okoljevarstveniki. Zaradi tako nenadne in velike spremembe bodo prebivalci reke, kot so mehkužci, raki in drugi živelj, namreč poginili, več deset let pa lahko traja, da se populacije ponovno obnovijo. 

To je le nekaj primerov, kako je okolje v Ukrajini nevidna žrtev vojne, ki traja že leto dni. 

Tiha žrtev vojne

"Vojna v Ukrajini katastrofalno vpliva na naše ljudi in infrastrukturo, a prav tako na našo naravo. Okolje je tiha žrtev vojne, ta škoda namreč ostaja neopažena in večinoma prezrta. Zato želimo biti njegov glas. Da se bodo vsi zavedali tudi okoljskih posledic ruske vojne. Po koncu vojne bomo še dolgo čutili negativen vpliv vojne na okolje. Ukrajinska vlada obljublja, da bo obnovila našo domovino – in okolje je del naše domovine," poudarja Jevgenija Zasjadko iz ukrajinske nevladne organizacije Ecoaction. 

Leto dni mineva od začetka morije v Ukrajini, ki je povzročila tudi ekološko uničenje izjemnih razsežnosti. Ukrajinska nevladna organizacija Ecoaction in Greenpeace sta zato ob tragični obletnici izrisali zemljevid okoljskega uničenja, ki ga je terjala vojna v Ukrajini.

Računica celoletnega divjanja vojne v Ukrajini na okolje ali zemljevid, ki prikazuje, kako je ruska invazija kosila tudi po ukrajinski naravi: "Ekosistemi in habitati so poškodovani, raketni napadi povzročajo gozdne požare, tla in voda pa sta onesnažena zaradi vojaških aktivnosti. Požari na industrijskih območjih, ki jih povzroči obstreljevanje, dodatno onesnažujejo zrak, tla in vodo," opozarjata organizaciji. Glede na uradne podatke je od 24. februarja 2022 vojna prizadela 1,24 milijona hektarjev ozemlja naravnih rezervatov, uničenih je bilo tri milijone hektarjev ukrajinskih gozdov, 450.000 hektarjev pa je okupiranih ali ležijo na območjih spopadov, zato lahko o njihovem stanju le ugibajo. 

A seznam zločinov nad okoljem se še zdaleč ne konča zgolj pri številkah. Vplivi vojne na okolje, s tem pa tudi na zdravje ljudi, bodo kompleksni in razsežni, nekatere si dandanes težko predstavljamo. Nenehne eksplozije namreč znova in znova ustvarjajo koktajl kemikalij, ki po eksploziji oksidirajo in produkti reakcije se sprostijo v ozračje.  Glavna produkta takšnih reakcij, ogljikov dioksid in vodna para, sicer nista strupena, a prispevata k podnebnim spremembam. 

Žveplovi in dušikovi oksidi, ki se prav tako sproščajo, lahko povzročijo nastanek kislega dežja, spremenijo pH tal in poškodbe vegetacije, še posebej občutljivi na takšne spremembe so denimo iglavci. Kisli dež predstavlja tveganje tudi za ljudi, druge sesalce in ptice, saj lahko negativno  vpliva na sluznico in dihala, naštevajo razsežnosti okoljske morije. 

Zbiranje podatkov o okoljski škodi na vojnih območjih velik izziv

Grožnjo okolju denimo predstavljajo tudi delci granat. Lito železo, pomešano z jeklom, je najpogostejši material, ki ga uporabljajo za zaboje za strelivo in to ne vsebuje le običajnega železa in ogljika, temveč tudi žveplo in baker. Te snovi pa pronicajo v zemljo in se lahko izpirajo v podzemne vode, sčasoma pa prodrejo tudi v prehranjevalne verige in vplivajo na ljudi in živali, opozarjajo pri Greenpeace in Ecoaction. 

Kot izpostavljajo, se ekološka škoda v državi povzroča že od leta 2014. Znano je, da je bilo takrat poplavljenih več kot 30 rudnikov premoga, po začetku vojne pa jih je bilo od junija 2022 poplavljenih še vsaj 10, kar je, kot opozarjajo, tempirana bomba za onesnaženje podtalnice. V regiji Donbas je še posebej velika nevarnost za takšno okoljsko katastrofo, kar predstavlja veliko tveganje za zdravje okoliškega prebivalstva.

Denis Cucajev iz Greenpeace CEE v Kijevu poudarja, da je težko oceniti in prikazati vso škodo, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini. Velik del osvobojenega ozemlja je namreč  prekrit z minami in eksplozivom, medtem ko ruske sile še vedno zasedajo dele Ukrajine, zaradi česar je zbiranje podatkov o okoljski škodi na teh območjih izziv: "Vendar pa moramo že danes  več pozornosti nameniti okoljski škodi vojne, da bo lahko obnova narave pomemben del razprave o prihodnosti Ukrajine. Za to bosta potrebna strokovno znanje in zavezanost in seveda visoka finančna sredstva. Ta bi morala biti že dodeljena, ne pa, da čakamo na konec vojne."