EKOLOGIJA
Odstranjevanje lastovkinih gnezd je prepovedano, a kljub temu pogosto
V Sloveniji najdemo pet vrst lastovk: skalna in rdeča lastovka, ki sta zelo redki gnezdilki, kmečka in mestna lastovka, ki sta pogosti in tudi najbolj znani, saj gnezdita v bližini človeških bivališč, ter breguljka, ki gnezdi v peščenih navpičnih stenah ob rekah. Prav vse vrste lastovk pa so pri nas zavarovane. Zavarovana so tudi njihova gnezda, kar pomeni, da jih je prepovedano odstranjevati in uničevati.
V bližini naših bivališč, kot rečeno, najbolj pogosto gnezdita mestna in kmečka lastovka. "Kmečka lastovka je prebivalka naselij v primestnih območjih in kmetijski krajini. Gnezdi pretežno v hlevih in gospodarskih poslopjih. Naravna gnezdišča mestnih lastovk so skalni previsi. A vendar se je vrsta v 19. in 20. stoletju preusmerila v gnezdenje na umetnih strukturah v vaseh in mestih, kjer gnezdijo posamezno ali v skupinah na stanovanjskih hišah (pod napuščem strehe, v kotu okna, pod balkonom) ali kolonijsko na nekaterih stolpnicah v mestih in na velikih stavbah (npr. gasilski domovi, gospodarska poslopja, večstanovanjske stavbe)," so pojasnili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Kot so opozorili na svojem Facebook profilu, so v zadnjih dneh z več koncev države prejeli obvestila o odstranjevanju gnezd lastovk. Največkrat želijo lastniki stavb njihova gnezda odstraniti, ker jih motijo iztrebki mladičev, ki se nabirajo pod njihovimi gnezdi. "Rešitev za ta problem je zelo enostavna, saj lahko pod gnezdo namestimo varovalno polico, ki bo prestrezala njihove iztrebke. Zaradi zaščite gnezda in mladičev pred plenilci priporočamo, da je polica nameščena vsaj 80 centimetrov pod gnezdom," svetujejo v DOPPS.
V Društvu ocenjujejo, da je v Sloveniji v času gnezdilne sezone uničenih med 70 in 1050 gnezd na leto. "Glavne žrtve so predvsem jajca in mladiči v gnezdih. Posledično je tako prizadetih 280–4200 osebkov mestnih lastovk," so opozorili.
Tovrstno početje pa ni le nemoralno, pač pa je prepovedano in celo kaznivo. Ker gre za zaščitene živali, jih je namreč po uredbi o zavarovanih prostoživečih vrstah prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati. "Prav tako je prepovedano odstranjevanje njihovih gnezd (10. člen). Če se pri tem ptice poškoduje ali usmrti, gre lahko tudi za kaznivo dejanje določeno v 344. členu Kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do treh let," so poudarili v DOPPS.
Kdaj je dovoljeno odstraniti gnezdo?
Kot rečeno, je v predpisu določeno, da je prepovedano zavestno odstraniti, spremeniti, poškodovati ali uničiti strukture (gnezda) zavarovanih živalskih vrst. "Ne glede na prepoved pa lahko Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) dovoli poseg v strukture (gnezda) zavarovane vrste, če so izpolnjeni trije pogoji: če ni druge zadovoljive možnosti, če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in če gre vsaj za enega od razlogov, navedenih v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, kot je na primer zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi. Pred izdajo dovoljenja si mora MNVP pridobiti strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave. Odstranitev gnezda je dovoljena oskrbniku objekta na katerem so gnezda," so pojasnili na MNVP.
Povprečno MNVP letno izda dve dovoljenji za odstranitev gnezd lastovk z objektov.
Na ministrstvu so pojasnili, da je v predpisu določeno tudi, kdaj se lahko brez dovoljenja odstrani gnezda, "vendar le če za ta ravnanja ni alternativnih tehničnih možnosti s podobnimi učinki, ki bi preprečile prepovedano posledico". Ravnanja, pri katerih se lahko odstrani, spremeni, poškoduje ali uniči gnezda, vendar le do takšne mere, da je omogočeno dolgoročno preživetje domorodne živalske vrste, so:
- dela, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo dobro kmetijsko prakso,
- dela na področju varstva gozdov, izvajanja sečnje gozdov ter dela pri gradnji in vzdrževanju gozdnih prometnic, ki se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic,
- gradnja objektov, za katere je predvideno gradbeno dovoljenje in se gradijo skladno z njim, na podlagi predpisov, ki urejajo gradnjo objektov, ali
- dela (obnovitvena gradbena dela, restavriranje ipd.), ki se opravljajo v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
Inšpektorji letno prejmejo le nekaj prijav
Čeprav DOPPS pravi, da so sami obveščeni o številnih primerih uničevanja lastovkinih gnezd, pa le redki primeri pridejo do inšpektorjev. Kot so pojasnili na Inšpekciji za naravne vire in rudarstvo pri Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor – v okviru katere po reorganizaciji ministrstev od aprila 2023 sodi tudi nadzor po določilih Zakon o ohranjanju narave – so od aprila 2023 prejeli eno prijavo. Ta se je nanašala na uničevanje oziroma poškodovanje lastovičjih gnezd pri prenovi fasade v večstanovanjskem objektu z več vhodi v Kopru.
"Inšpektor za naravo in vode je na podlagi prijave opravil ogled objekta. Na dan nadzora ni bilo nikjer lastovičjih gnezd, ne na obnovljenem delu objekta, ne na delih objekta oziroma vhodih, kjer se stanovalci niso odločili za prenovo fasade," so pojasnilli.
Pred aprilom 2023 je nadzor zavarovanih vrst in uničevanje oziroma poškodovanje gnezd izvajal Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpekcija za okolje in naravo. "Na leto je inšpektorat prejel 2-3 prijave, ki so se nanašale na uničevanja in odstranjevanja gnezd, večinoma na odstranjevanje gnezd ob sanaciji ali obnavljanju fasad na večstanovanjskih objektih," so nam pojasnili.
Sporočili so še, da je Inšpektorat RS za okolje in prostor v letih od 2018 do 2022 uvedel tri prekrškovne postopke na podlagi določil Zakona o ohranjanju narave, ki v 26. točki 1. odstavka 160. a člena določa da, če kršitelj ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste ( 1. odstavek 81. člena) je predpisana globa od 10.000 do 50.000 eur za pravno osebo in 200 do 1000 eur za posameznika.
Mestne in kmečke lastovke so prilagojene na človeka, saj v naši bližini najdejo varne strukture za gradnjo gnezda in pogosto tudi obilico hrane. Hranijo se izključno z žuželkami, ki jih lovijo pretežno v zraku. Zato so zelo pomembne za ekosistem, saj prispevajo k ravnovesju populacij žuželk.
Ker so prehransko vezane na žuželke, so pri nas praviloma aktivne le v toplem delu leta (od marca do oktobra). Ob prihodu zime odletijo v tople kraje, spomladi pa se spet vrnejo v naše kraje. Gnezdijo pa maja in junija.
