Evropska komisija je decembra 2017 – kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata – na podlagi razpoložljivih podatkov, ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje Evropske agencije za varnost hrane (Efsa) ter izida glasovanja članic sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta najpogosteje uporabljan herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, ki je na trgu od leta 1974.

Omenjeno podaljšano dovoljenje se izteče 15. decembra, članice EU pa so v minulih tednih na ravni delovnih teles Sveta EU o predlogu Komisije za enoletno podaljšanje dovoljenja za prodajo glifosata glasovale dvakrat.

Prvič so se o podaljšanem obdobju prodaje herbicida, ki ga je, kot so spomnili pri časniku Delo, Mednarodna agencija za raziskave raka razvrstila med snovi, ki so za ljudi verjetno rakotvorne, opozorila o njegovi rakotvornosti pa prihajajo tudi od drugih neodvisnih znanstvenikov, izrekle oktobra, ko so glasovale v stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo. Drugič pa sredi novembra na glasovanju odbora za pritožbe.

A ker pri glasovanju ni bila dosežena kvalificirana večina, da proti predlogu glasuje več kot 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo več kot 65 odstotkov prebivalcev EU, je to Evropski komisiji omogočilo, da sprejme samostojno odločitev.

Po napovedih pa naj bi v Bruslju potrdili še eno podaljšanje, torej do sredine decembra 2023. Do takrat naj bi bila znana nova ocena tveganja. Efsa je njeno objavo napovedala za julij prihodnje leto. Pred petimi leti Efsa in tudi Evropska agencija za kemikalije neposredne povezave med uporabo pesticida in povečanim tveganjem za raka nista potrdili, po novi oceni tveganja pa bodo članice lahko spet glasovale o dovoljenju.

Slovenija je sicer konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.

Letos se je medtem Slovenija po besedah kmetijske ministrice Irene Šinko pri obeh glasovanjih vzdržala, skupaj z Nemčijo in Francijo. Zaradi vzdržanega glasu obeh največjih članic EU kvalificirana večina ni bila dosežena ne za ne proti podaljšanju, proti pa je po pisanju Dela glasovalo šest članic.

Kot so spomnili pri časniku, temu ostro nasprotujejo v mreži Pesticide Action Network. V pismu, ki so ga poslali članicam, so zapisali, da je dovolj znanstvenih dokazov glede nesprejemljivega tveganja uporabe glifosata za zdravje ljudi in okolje, zato bi morale temelječ na previdnostnem načelu, zapisanem v evropski zakonodaji, Komisija in članice glifosat takoj prepovedati.

Na drugi strani je izjemno močna lobistična skupina podjetij iz agrokemične panoge, ki so dala vlogo za obnovitev dovoljenja za prodajo glifosata. V nevladnem sektorju Komisiji, članicam in evropskim regulatorjem očitajo, da se preveč zanašajo na trditve industrije.

Proizvajalca glifosata imamo tudi v Sloveniji. Gre za tovarno kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus Rače), ki je zdaj v ameriški lasti. Podjetje želi v Račah občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov, a nima uspeha pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja.