Upadanje ravni kisika v svetovnih morjih je že dalj časa preučevana okoljska problematika, znanstveniki pa zdaj opozarjajo na ta pojav v jezerih po svetu. Kot so ugotovili v novi študiji, je padec ravni kisika v jezerih zadnjih štirideset let med tri do devetkrat hitrejši kot v preteklosti, piše Guardian.  

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature, je analizirala vzorce iz 400 svetovnih jezer skozi čas. Najstarejši vzorec datira v leto 1941, večinoma pa so vzorčenja začeli okoli leta 1980. Ugotovili so, da raven kisika kritično pada v jezerih z vseh koncev sveta.  

Ugotovili so tudi, da so ravni kisika v globljih vodah v povprečju padle za 19 odstotkov, na površini pa za pet odstotkov. Poglavitni razlog, ki botruje temu pojavu, je dvig temperature, saj toplejša voda ne more zadržati toliko kisika, pojasnjujejo. Drugi razlog je onesnaženje s hranili iz kmetijstva. Če se voda segreva, navadno vsebuje manj kisika, in onesnaženje voda s hranili iz ribogojnic ali gnojili iz kmetijstva, zlasti v obalnih regijah, vodi do povečane rasti alg, ki porabijo kisik. V vodah, v katerih ni dovolj kisika, pa bolje preživijo mikrobi. V jezerih, kjer je raven kisika padla na skoraj nič, se lahko v jezeru iz usedlin izloča fosfor, ki zagotavlja nujno hranilo za bakterije. Te se zato lažje razmnožujejo in proizvajajo toplogredni plin metan, kar pa še spodbuja nadaljnje segrevanje. Kot izpostavljajo znanstveniki, je zato ključnega pomena, da znižamo emisije in zmanjšamo uporabo gnojil in ostalih onesnaževal, ki na koncu pristanejo v sladkovodnih ekosistemih.  

"Naša življenja so odvisna od kisika in če ravni kisika padajo, se skrči habitat za številne vrste," je pojasnil profesor Kevin Rose z ameriškega inštituta Rensselaer Polytechnic Institute (RPI), ki je bil del raziskovalne skupine.

"Ta študija dokazuje, da je problematika vedno bolj pereča in v sladkih vodah še večja kot v svetovnih morjih, kar ogroža zaloge pitne vode in občutljivo ravnotežje, ki omogoča delovanje sladkovodnih ekosistemov," je dodal za Guardian.

Padec kisika tudi v svetovnih morjih 

Zmanjšanje ravni kisika v morjih zaradi podnebnih sprememb postaja vse večja grožnja ribjim staležem, ribištvu in obalnim skupnostim, ki živijo od ribištva, je v lanskem poročilu opozorila Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN).

Po svetu je okoli 700 morskih območij z nizkimi ravnmi kisika. To je znatno povišanje v primerjavi s 60. leti prejšnjega stoletja, ko jih je bilo vsega 45. Izguba kisika sicer že spreminja ravnotežje življenja tudi v morju v škodo določenih vrst. Tuna in morski pes denimo potrebujeta veliko kisika zaradi svoje velikosti in energijskih potreb. Oba se bosta prisiljena umakniti v relativno bogate kisikove plasti v plitvejših vodah, zaradi česar bosta lažji plen, kar bo vodilo v prekomerni ribolov, še navaja poročilo. Ocenjuje tudi, da bodo oceani glede na sedanji trend do leta 2010 na svetovni ravni izgubili od tri do štiri odstotke svojega kisika. Večina izgube naj bi bila na zgornjih tisoč metrih, ki je najbogatejši del oceana za biotsko raznovrstnost. 

Najbolj ogrožena je biotska raznovrstnost sladkovodnih ekosistemov  

Podnebne spremembe pa ne ogrožajo le jezer in svetovnih oceanov. Kot v poročilu o stanju okolja opozarja Svetovni sklad za naravo WWF Adria, smo od leta 1900 uničili dve tretjini naravnih mokrišč in zmanjšali število sladkovodnih živali za več kot tri četrtine: jezovi in rečna infrastruktura so razdrobili naše reke, le tretjina svetovnih rek je ostala prosto tekoča.  

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %. Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno svetovnemu stanju.  

"Reke v Sloveniji že trpijo zaradi obstoječe infrastrukture, zlasti jezov, ki ne opravljajo nobene funkcije, in hidroelektrarn. Poseben problem so male hidroelektrarne. Z novimi načrti se bo pritisk še povečal. Namesto na izgradnjo dodatne sive infrastrukture in nadaljevanje fragmentacije naših rek se moramo osredotočiti na obnovo in revitalizacijo rek," je dejal Leon Kebe iz WWF Adria.  

"Projekti obnove rek in mokrišč spodbujajo zeleno okrevanje, ki je zapisano v Evropskem zelenem dogovoru. Omogočajo ustvarjanje novih delovnih mest, kar bi okrepilo gospodarsko okrevanje države po pandemiji, hkrati pa povečalo odpornost na prihodnje nevarnosti, kot so poplave in suše. Čas je, da v slovenske reke vrnemo življenje in zagotovimo trajnostno prihodnost ljudi in narave." 

S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi – od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do večje razpoložljivosti hrane. Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti, moramo nujno izvesti ambiciozni intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor invazivnih vrst in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov, še poudarjajo na WWF Adria.