Britanski raziskovalci iz Kraljevih botaničnih vrtov Kew (Royal Botanical Gardens, Kew) so s pomočjo sodelavcev z vsega sveta v letu 2021 poimenovali 205 novo odkritih rastlinskih vrst, ki rastejo v Afriki, Aziji, obeh Amerikah in tudi v Evropi. Gre za pomembna odkritja, ki potrjujejo, kako bogat in raznolik je naš planet. Rastline in glive, ki še niso raziskane, pa predstavljajo potencial za prehrambene in zdravilne namene. 

V zadnjem desetletju so znanstveniki z vsega sveta na leto prepoznali približno 2000 novih rastlinskih vrst. "Skoraj neverjetno je, da še vedno odkrivamo toliko novih," je za britanski The Guardian dejal botanik pri RGB Kew Martin Cheek. "Zdaj imamo zadnjo priložnost, da odkrijemo doslej še neznane vrste, jih poimenujemo in po možnosti zaščitimo, preden izumrejo po vsem svetu," je poudaril. 

Nočna orhideja

Med novo odkritimi oziroma prepoznanimi rastlinami je orhideja, ki raste v popolni temi. Gre za eno od 16 novoodkritih orhidej, ki rastejo v gostih in zakotnih gozdovih Madagaskarja. Poimenovali so jo Didymoplexis stella-silvae oziroma "zvezda gozda", saj raste v popolni temi, njeni cvetovi pa spominjajo na zvezde. Ta vrsta orhideje nima listov ali klorofila za proces fotosinteze, vsa svoja hranila pa pridobiva v simbiozi s podzemnimi glivami. Njen snežno beli cvet iz gozdnih tal pokuka takoj po dežju, a le za en dan, zato da privabi opraševalce, ki so lahko v tem primeru tudi mravlje.  

"Žal številnim edinstvenim rastlinam na Madagaskarju grozijo deforestacija, suše, poplave in požari, ki so posledica podnebnih sprememb. Dejansko gre za tekmo s časom," pravi John Hermans, ki je poimenoval nočno orhidejo. Na žalost za tri od 16 vrst orhidej, ki so jih odkrili skupaj z raziskovalci z Madagaskarja, domnevajo, da so že izumrle v divjini, še preden so jih znanstveniki uspeli podrobno raziskati. Razlog za to pa je uničenje njihovega naravnega habitata. 

Med te spada tudi orhideja, ki raste na drevesu in so jo poimenovali Aerangis bovicornu. Velik del gozda, v katerem raste, so posekali za nasade pelargonij, iz katerih pridobivajo olje geranije, ki se uporablja v aromaterapiji in po katerem je v Evropi in drugod po svetu veliko povpraševanje. Poleg nje znanstveniki domnevajo, da je izumrla tudi orhideja Habenaria crocodilium, ki so jo našli v bližini bivališča krokodilov in ki so jo verjetno uničile poplave; ter orhideja Bulbophyllum cochinealloides, katere edini primerek je v enem od evropskih botaničnih vrtov. 

Cvetlica, ki spominja na ognjemet

Ena od na novo poimenovanih rastlinskih vrst je tudi cvetlica, ki spominja na ognjemet. Raste na otoku Borneo, njeno znanstveno ime je Ardisia pyrotechnica, spada pa v družino jegličevk. Zraste do širi metre v višino.

Čeprav jo je ekipa malezijskih in japonskih raziskovalcev odkrila šele pred kratkim, že zdaj velja za močno ogroženo vrsto, saj so jo doslej našli le na dveh lokacijah. Njenemu naravnemu habitatu pa grozi uničenje zaradi pridobivanja palmovega olja. 

Bolivijski zimzelen

V andskih dolinah v Boliviji so raziskovalci odkrili nenavadno cvetlico iz družine pasjestrupovk, ki so jo poimenovali Philibertia Woodii. Poimenovali so jo v čast botanika Johna Wooda, ki je učil bolivijske botanike in podpiral botanične ekspedicije v Boliviji. V divjini jo je odkril argentinski botanik Hector Keller, poimenovala pa sta jo skupaj z Davidom Goyderjem iz RGB Kew.

Cvet rastline je svetle rumene barve, njen plod pa je jajčaste oblike, spominja na kivi in je užiten, ko je pečen. Cvetovi zaradi svoje svetle barve pritegnejo veliko metuljev. 

Številne rastline iz te rastlinske družine imajo tudi zdravilne učinke. Iz nekaterih vrst pridobivajo kemijske sestavine za nekatera zdravila proti raku. Znanstveniki upajo, da bodo lahko analizirali tudi to rastlino in morda odkrili kakšno zdravilno učinkovino.

Zobata goba

Med lani poimenovanimi "novimi" vrstami je tudi redka "zobata" goba z znanstvenim imenom Hydnellum nemorosum, ki raste v Združenem kraljestvu. Prvič so jo odkrili leta 2008 v mahu pod kostanjevim drevesom v kraljevem parku Windsor Great Park v Angliji, podrobno pa so jo opisali šele v 2021. DNK-analiza vseh podobnih primerkov v Evropi je potrdila, da gre za edinstveno gobo in da je to edini kraj, kjer so jo doslej našli. Zato so predlagali tudi uvrstitev te gobe na rdeči seznam ogroženih vrst in za njeno zaščito.

Goba se od drugih vrst razlikuje tudi po videzu trosovnic pod klobukom. Te so namreč videti kot zobje, po čemer je tudi dobila laično ime "zobata goba". Uspeva v revnih tleh, ki imajo nizko raven dušika in raste v sožitju s koreninami dreves, ki jih oskrbuje z mineralnimi snovmi v zameno za sladkor iz listov dreves. Znanstveniki predvidevajo, da te gobe izginjajo zaradi izgube naravnega habitata in zaradi povišane ravni dušika v zraku. 

'Ubijalski' tobak

V bližini postajališča za tovornjake v Zahodni Avstraliji so našli nenavadno rastlino, ki je pravzaprav vrsta tobaka. Prekrita je z žlezami, ki izločajo lepljivo snov, s pomočjo katere rastlina lovi in ubija majhne žuželke. Znanstveniki predvidevajo, da gre za obrambni mehanizem pred škodljivci. 

Gre za res unikatno vrsto divjega tobaka, ki ubija žuželke. Raziskovalci so na najdišču zbrali semena te rastline in jo zdaj gojijo v rastlinjakih. 

Drevo, poimenovano po DiCapriu

Prva rastlina, ki so jo poimenovali v letu 2022, je tropsko drevo v gozdu Ebo v Kamerunu. Novo odkrito vrsto drevesa iz družine dišeča kananga (Ylang-ylang) so poimenovali Uvariopsis dicaprio, po hollywoodskem igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu. Drevo zraste do štiri metre v višino, iz stebla pa rastejo šopi velikih, svetlo rumeno-zelenih cvetov. 

Rastlino so poimenovali po igralcu zaradi njegovih prizadevanj, da bi ustavili izsekavanje gozdov, v katerem raste tudi omenjeno redko drevo. 

Kot pravijo raziskovalci, je to le majhen del rastlinskih vrst, ki jih še ne poznamo dobro. V tropih je še na tisoče rastlin in na milijone vrst gliv, ki še niso raziskane in nimajo imen. Dokler neke vrste raziskovalci ne odkrijejo in je ne spoznajo bolj podrobno, je skoraj nemogoče oceniti, kako ogrožena je. To pa otežuje delo številnim znanstvenikom, ki si prizadevajo, da bi jih zaščitili in ohranili.

Grožnja za mnoge rastlinske in živalske vrste je prav človekovo poseganje v naravo: predvsem uničevanje gozdov, razširjanje plantaž za pridobivanje palmovega olja ali drugih kulturnih rastlin ter tudi rudarjenje. Trenutno je opisanih in poimenovanih okoli 400.000 rastlinskih vrst, dvema od petih pa grozi izginotje.