V zadnjih letih vlada prava 'zlata' mrzlica, ki se želi preseliti na dno najbolj ranljivih, a neprecenljivih ekosistemov – oceanov. In če se je dolga leta domnevalo, da je v globokem morju, v temnih, mrzlih in s kisikom ne prav bogatih globinah oceanov le malo življenja, so zadnje raziskave to predpostavko izpodbile. Kot piše BBC, to območje namreč prekipeva od raznolikosti vrst, številne pa so povsem nove za znanost. In ti ekosistemi pokrivajo 40 % celotne površine Zemlje.

Nepopisljiva škoda za oceane ali pospešek za zeleni prehod? 

Podjetja pa bi se na plenjenje globokomorskega dna podala v imenu zelenega energetskega prehoda. Dragocene rudnine, ki jih zdaj želijo izkoriščati podjetja za globokomorsko rudarjenje, so se na desetine milijonov let kopičile na morskem dnu. Tam pa pričakujejo baker, kobalt, nikelj in mangan. Kovine, ki so nepogrešljive za izdelavo baterij. Kot napovedujejo, bo povpraševanje po teh kovinah, če želimo preiti na nizkoogljično gospodarstvo, poskočilo. Največja koncentracija teh dragocenih kovin naj bi ležala na globinah med 4.000 in 6.000 metrov pod morsko gladino. 

Okoljevarstveniki pa opozarjajo, da bi to povzročilo nepopisljivo škodo v enem od redkih neokrnjenih ekosistemov na našem planetu, v katerega človek doslej še ni posegal. Prepričani so, da je na kopnem dovolj zalog kovin in da globokomorsko rudarjenje ne bi smelo biti dovoljeno, dokler globokomorskega okolja in vpliva rudarjenja nanj ne bomo bolje razumeli. 

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace ostro zavrača argumente, da ima globokomorsko rudarjenje pozitivne vplive na okolje. Globokomorsko rudarjenje ni podnebna rešitev, je jasna Louisa Casson iz Greenpeacea. Jasno je, da če želimo zaščititi naš planet, moramo zaščititi naše oceane, ne pa da jih še bolj uničujemo z ustvarjanjem novih pritiskov, dodaja. 

Nova drama: bo Greenpeace izključen iz organa ZN? 

In prav Greenpeace se je znašel v ospredju nove drame. Eno izmed rudarskih podjetij namreč trdi, da so njihovi aktivisti s tem, ko se novembra vkrcali na njihovo plovilo v Tihem Oceanu, zmotili njihovo raziskovalno odpravo. Posledično bi lahko Greenpeace izločili iz organa Združenih narodov, ki nadzoruje kontroverzne načrte za začetek globokomorskega rudarjenja, piše BBC. 

Države članice Mednarodnega organa ZN za morsko dno bi se lahko tako odločile, da Greenpeaceu odvzamejo status opazovalca v skupini. Greenpeace sicer pojasnjuje, da je šlo za miren protest, katerega cilj je bil zaščititi nedotaknjen ekosistem. Podjetje Metals pa trdi, da je bila ekspedicija, ki jo je novembra prekinil Greenpeace, namenjena znanosti, katere cilj je bil pomagati izboljšati znanje o učinku globokomorskega rudarjenja. Greenpeace trdi, da je bil protest upravičen, ker naj bi podjetje izjavilo, da namerava rudariti, še preden bodo sprejeti predpisi.

V teku določitev pravil za podjetja in pozivi k previdnosti 

Z mednarodnimi pogovori v okviru organa ISA (International Seabed Authority) želijo tako določiti, katera pravila bi morala veljati za podjetja, ki želijo rudariti na globokomorskem dnu. Pravila naj bi vzpostavili do leta 2025. Tako rudarska podjetja kot okoljevarstveniki sicer zatrjujejo, da delujejo v najboljšem interesu planeta. V pogovore sicer niso vključene ZDA, saj niso ratificirale mednarodne pogodbe, s katero je bil ustanovljen organ ISA. 

Dr. Adrian Glover iz Naravoslovnega muzeja Velike Britanije je za BBC komentiral, da podpira regulativni postopek, ki so ga uvedli ZN: "To je nova industrija in morali bi biti zaskrbljeni ter postavljati težka vprašanja." Poudarja, da je treba raziskave nadaljevati, da bi ocenili tveganja rudarjenja. "Pri teh stvareh vedno obstaja tveganje in zbiranje podatkov in dokazov je način za zmanjšanje tega tveganja," je dodal. 

Že leta 2022 so nekatere države nasprotovale hitenju z rudarjenjem na oceanskem dnu. Evropski parlament in skupina držav, vključno z Nemčijo, Čilom, Kostariko, Zveznimi državami Mikronezije, Novo Zelandijo, Panamo in Španijo, so vse pozvale k začasni previdnostni prekinitvi te nastajajoče industrije. Ti pozivi so v veliki meri posledica skrbi za okolje, saj trenutno nimamo dovolj znanstvenega znanja, da bi ustrezno predvideli okoljske posledice rudarskih dejavnosti na globokem morskem dnu. Kar vemo do zdaj, kaže na zaskrbljujoče tveganje resne škode za ocean in izgube morskih vrst, so sporočili.