V pljučih sveta vsakih 17 sekund posekajo drevo, kar pomeni 1,5 milijona dreves na dan. Leta 2021, ko je stopnja deforestacije v Amazonskem gozdu skokovito porasla, je bilo posekanih 474,8 milijona dreves.  Pod vladavino Bolsonara se je nezakonito krčenje gozdov od leta 2018 do 2021 povečalo za kar 57 odstotkov. 90 odstotkov površine gozdov so posekali, da so tam vzpostavili prostor za živinorejo in pridelavo krme za živinorejo. Brazilska živinoreja povzroči kar petino skupnih emisij ogljikovega dioksida, ki so posledica krčenja gozdov. 

Kot poroča Guardian, raziskave kažejo, da tudi kolagen živalskega izvora lahko prispeva k deforestaciji amazonskega pragozda. Za proizvodnjo kolagena se namreč uporablja na desettisoče glav goveda, ki je vzrejeno na farmah, ki škodijo gozdovom v Braziliji.  Povezave med govedino in sojo ter krčenjem gozdov v Braziliji so dobro znane, vendar je bilo malo pozornosti namenjene cvetoči industriji kolagena, ki je ocenjena na 4 milijarde dolarjev. 

Ste vedeli, da je vsako drugo govedo v Braziliji povezano z izsekavanjem gozda? Kot smo že poročali, je uničevanje svetovnih gozdov, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo nevidna sestavina številnih izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Kot je za naš portal že razložila Nina Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus, je 80 odstotkov uničevanja gozdov namreč povezanega s širjenjem površin za intenzivno kmetijstvo. Tako tam, kjer je prej rasel gozd, nastajajo velike monokulture soje, s katero kasneje pitajo živino. 

Kot piše Guardian, lahko kolagen  živalskega izvora pridobivamo iz rib, prašičev in goveda. Njegovi zagovorniki trdijo, da ima 'čudežne' učinke in lahko izboljša lase, kožo, nohte in sklepe ter upočasni proces staranja.  A posebna preiskava britanskega Guardiana, Urada za raziskovalno novinarstvo in Centra za analizo podnebnih zločinov (CCA) v Braziliji je pokazala, da ima povečano povpraševanje po kolagenu škodljiv vpliv na amazonski pragozd. Govedo, predelano v klavnicah, ki oskrbujejo mednarodne dobavne verige kolagena, je namreč vzrejeno na kmetijskih površinah, ki povzročajo krčenje gozdov v Amazoniji, so ugotovili.

Študije o kolagenu, v katerega velike upe polagajo številni, ki iščejo 'večno mladost', so v povojih, celo avtorji sami priznavajo, da učinkovitosti ne morejo zagotovo potrditi, ker raziskave niso opravljene na dovolj velikem številu ljudi in ker marsičesa o delovanju kolagena še ne vedo, smo poročali.  

Medtem ko sicer obstajajo študije, ki sicer kažejo, da lahko uživanje kolagena izboljša zdravje sklepov in kože, strokovnjaki opozarjajo, da so na tem področju verjetna navzkrižja interesov, saj večino, če ne vse raziskave na tem področju financira industrija ali pa jih izvajajo znanstveniki, ki so z njo povezani.

Podjetja, ki proizvajajo kolagen, namreč niso dolžna spremljati njegovih vplivov na okolje. Za razliko od govejega mesa, soje, palmovega olja in drugih živilskih surovin kolagen tudi ni zajet v zakonodaji EU, ki je namenjena boju proti krčenju gozdov, poudarja Guardian.

Številne obtožbe letijo na korporacijo Nestlé, ki naj bi ponujala izdelke s kolagenom takšnega izvora. A v korporaciji  zatrjujejo, da takšne obtožbe niso v skladu z njeno zavezanostjo k odgovornemu pridobivanju virov in da se je za preiskavo obrnila na svojega dobavitelja. Dodali so, da sprejemajo ukrepe, s katerimi bodo zagotovili, da njihovi izdelki do leta 2025 ne bodo povzročali krčenja gozdov. 

Goveji kolagen je sicer klasificiran kot stranski proizvod govedoreje, ki v Braziliji povzroči 80 odstotkov izgube vseh amazonskih gozdov. Toda kot piše Guardian, je "stranski proizvod" zavajajoč izraz. Nemesni izdelki, med katerimi sta najbolj dragocena usnje in kolagen, namreč predstavljajo malo manj kot polovico teže zaklanega goveda in lahko ustvarijo do 20 odstotkov dohodka pakirnic mesa. Zaradi povpraševanja po govedini, usnju in kolagenu je bilo v zadnjih letih posekanih vse več gozdov, ki so jih nadomestili s pašniki, pri čemer so bila zemljišča pogosto nezakonito zasežena.