Zlata mrzlica v Gani je povezana s pravim okoljskim opustošenjem. Do okoljske katastrofe je pripeljalo to, da se je narava nezakonitega rudarjenja dandanes spremenila. Prej so se do zlata prebijali s krampi in lopatami ali celo z golimi rokami, zanašali pa so se tudi na izpiranje usedlin skozi sito.  Potem pa so industrijo, da bi ta postala bolj učinkovita, povsem spremenili. Tako danes nezakoniti rudarji za pridobivanje zlata vse pogosteje uporabljajo živo srebro, ki onesnaži reke. Nezakoniti rudarji v velikem obsegu kopljejo v gozdovih in na kmetijah, s čimer degradirajo zemljo in onesnažujejo reke do te mere, da je dobrodelna organizacija WaterAid razmah tovrstnih praks označila za ekocid, poroča BBC.   

FOTOGALERIJA

1 / 5

FOTO: Profimedia

Svetovalec za razvoj kmetijstva dr. John Manful je za BBC pojasnil, da so iskalci zlata v Gani uničili ogromno dragocene zemlje: "Nezakonito rudarjenje v manjšem obsegu poteka v Gani že desetletja. Toda v zadnjih letih uhaja izpod nadzora, kar pa ima katastrofalne posledice."  Privedlo je do poseka dreves in izsekavanja velikih površin gozda. Nato površine prekopljejo s stroji in zemljo zbirajo v obratih za izpiranje zlata, nameščenih v rekah, pri tem pa črpajo vodo. Med postopkom pranja zlata pa uporabljajo različne kemikalije, vključno z živim srebrom in cianidom, ki pomagajo pri pridobivanju zlata iz prsti, a hkrati onesnažujejo reke in vodne vire. Živo srebro lahko ostane v vodi do 1000 let, je izpostavil. Manful je poudaril, da bi lahko živo srebro vplivalo na celotno prehranjevalno verigo, saj se ta kopiči v ribah in lahko pride tudi v pridelke, ki rastejo tako, da se namakajo z onesnaženo vodo. "Počasi se zastrupljamo," je poudaril.

"Pravzaprav bi lahko slikal z vodo. Tako slabo je njeno stanje," je za BBC povedal Israel Derrick Apeti, bolj znan kot Enil Art. Obiskal je reko Pra, da bi opozoril na okoljsko katastrofo zaradi nezakonitega rudarjenja zlata, ki poteka na tisočih lokacijah po vsej državi – vključno z gozdnatimi regijami, ki so znane tako po nasadih kakava kot po velikih nahajališčih zlata. Apeti je za BBC povedal, da se skupnosti ob reki spominjajo, da je bila voda nekoč tako čista, da si lahko videl ribe in krokodile, ki so živeli v njej, danes pa je umazano rjava brez znakov življenja. 

Nekateri lokalni poslovneži in politiki so se danes, kot poroča BBC, pridružili tako imenovani  'nori zlati mrzlici', odkupili farme kakava in jih spremenili v nezakonita mesta za rudarjenje. Prav tako naj bi ustrahovali tiste kmete, ki jim zemlje niso želeli prodati, tako da so prekopali pešpoti in jih prisilili, da so se sčasoma odrekli zemlji. Oblasti ocenjujejo, da je bilo zaradi nelegalnega rudarjenja uničenih že 4.726 hektarjev zemlje v Gani, za ponazoritev, to je več, kot je velikost Aten in Bruslja, v sedmih od 16 regij v državi in 34 od 288 gozdnih rezervatov.

V kolonialnih časih je bila država znana kot Zlata obala. Gana je šesta največja izvoznica zlata na svetu in druga največja izvoznica kakava. Na ulice Akre so se pred kratkim podali protestniki, ki so od vlade zahtevali, da ukrepa proti nezakonitemu rudarjenju. Policija se je odzvala s pridržanjem več deset protestnikov, obtoženih nezakonitega shoda. Kasneje so jih izpustili, saj je jeza zaradi aretacij naraščala.