Časzazemljo.si

Ekologija

Nevarna kombinacija pregretih oceanov in La Nine: sezona orkanov bo izredna

A.K./25. 05. 2024 16.23

Znanstveniki opozarjajo, da je pred vrati ena najbolj aktivnih sezon orkanov v Atlantskem oceanu. Kot poudarjajo, oceanska vročina in razvijajoča se La Nina pomenita nevarno kombinacijo. Tako lahko na tem območju pričakujejo od tri do sedem orkanov tretje kategorije, ki prinašajo vetrove s hitrostjo več kot 178 kilometrov na uro.

Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je objavila zaskrbljujočo napoved, poroča AP. Znanstveniki so izračunali, da obstaja 85-odstotna verjetnost, da bo sezona orkanov v Atlantiku, ki se začne junija, prinesla nadpovprečne nevihtne aktivnosti. Vremenska agencija napoveduje, da se bo to poletje in jesen nad Atlantikom pojavilo od 17 do 25 neviht, pri čemer se jih bo kar osem do 13 razvilo v orkan, štiri od sedmih pa bi lahko dosegle status orkana 3. kategorije.

Uničujoči orkani: hitrosti vetra do 178 kilometrov na uro 

Orkani 3. kategorije prinašajo hitrost vetra več kot 178 kilometrov na uro in povzročajo uničujočo škodo. Rušijo električne daljnovode, drevesa in hiše ter povzročajo hude poplave. Orkan Ian, ki je septembra 2022 prizadel Florido, je na primer terjal 152 smrtnih žrtev in povzročil ogromno materialno škodo, je spomnila STA. Za primerjavo, med povprečno sezono orkanov v Atlantiku naštejejo 14 neviht, od tega sedem orkanov in tri orkane 3. stopnje, poroča AP. " Obeta se izjemna sezona neviht v Atlantiku," je napovedal Rick Spinrad iz NOAA. Dodal je, da je napoved za imenovane nevihte – orkane in velike orkane – najvišja, kar jih je NOAA kdaj koli izdala v svoji majski napovedi. Za opustošenje določene skupnosti pa je potrebna le ena močna nevihta, je opozoril. Čeprav je to zaskrbljujoča napoved, pa to še ne pomeni alarmantnega stanja, je pomiril. 

Razdejanje na Floridi
Razdejanje na FloridiFOTO: AP

Povprečje napovedi različnih vremenskih služb je sicer 50 % orkanov več kot v običajnem letu. Kot pojasnjujejo meteorologi, je za napoved sezone orkanov najpomembnejši dejavnik temperatura oceana, kjer se pojavljajo nevihte. Topla voda je namreč gorivo za razvoj nevihtnega dogajanja. Temperature oceanov pa rekorde rušijo že 13 mesecev zapored, svarijo znanstveniki. Drugi dejavnik pa je, ali poteka La Nina ali El Nino. La Nina namreč povečuje atlantske nevihtne aktivnosti, medtem ko zavira nevihte v Tihem oceanu, El Nino pa ravno nasprotno. 

"Še nikoli v zgodovini nismo imeli La Nine v kombinaciji s tako visokimi temperaturami oceana, tako da je to kar malce strašljivo," je posvaril Brian McNoldy, meteorolog z Univerze v Miamiju. Kot je pojasnil, je bila že maja  temperatura oceanov na območju, kjer se praviloma  razvijajo orkani, tako visoka, kot je običajno sredi avgusta: "Gladina oceana je rekordno topla."  Ocenil je, da zato ne bi bilo presenečenje, če bi se nevihte letos nad tem območjem razvile prej kot običajno. Vrhunec sezone orkanov je običajno od sredine avgusta do sredine oktobra, uradna sezona pa se začne 1. junija in konča 30. novembra.

"Orkane poganja topla oceanska voda," za AP pojasnjuje tudi Phil Klotzbach, raziskovalec orkanov z univerze Colorado State. "Ta je gorivo za orkane."  Rekordno vroč ocean pa ni slaba novica le zaradi orkanov, ampak škoduje ladijskemu prometu, pomembnim oceanskim tokovom, koralnim grebenom in ribištvu, je naštel Spinrad. Kot je poročala STA, je po njegovih besedah povečano število močnih neurij in orkanov posledica visokih temperatur Atlantskega oceana in vremenskega učinka El Nina v Tihem oceanu. Po njegovih besedah se zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, segrevajo oceani in topi led, zaradi česar se dviguje morska gladina, kar povečuje nihanje neviht. Toplo morje v tropskih predelih Atlantskega oceana in Karibskega morja pa ustvarja več možnosti za nastanek neviht.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 857