Z biologom in strokovnjakom za netopirje, Primožem Presetnikom iz Centra za kartografijo favne in flore, smo se ob izidu publikacije o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del integriranega projekta LIFE za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, pogovarjali o teh skrivnostnih živalih. V publikaciji sta avtorja analizirala popise netopirjev v zadnjih 20 letih ter predstavila najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine.

Svetovna pandemija je dodobra očrnila 'ugled' netopirjev, čeprav za zdaj še ni dokazano, da je virus preskočil z netopirjev. 

Virus SARS-CoV-2 prenašajo ljudje. Koronavirusi so znani že vrsto let pri mnogih vrstah domačih in divjih živalih. Obstajajo pa zagotovo že na tisoče let, vendar običajno niso nevarni za ljudi. Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, ki je razlog za pandemijo, so pa pri nekaterih potrdili sorodne viruse.

Ali lahko ima pandemija škodljiv učinek na netopirje po svetu, ki so zdaj stigmatizirani? 

Vpliv pandemije na populacije netopirjev po svetu je zelo različen. Ko se pogovarjam s kolegi iz drugih držav, sem v tej zahtevni družbeni situaciji zadovoljen z odzivom ljudi pri nas. Takoj na začetku pandemije je bilo pri nas zelo veliko vprašanj, zato smo pri projektu LIFE-IP NATURA.SI pripravili temeljno informacijsko gradivo, s katerim smo pomagali tako posameznikom, ki so se obračali neposredno na nas, kot tudi medijem in upravljavcem zavarovanih območij. Slednji so, ko so lani poleti odprli vrata za obiskovalce, poročali, da je bilo vprašanj o netopirjih več in jim je takšno gradivo zelo koristilo. Na splošno ocenjujem, da je večji del ljudi prišel do strokovnih odgovorov in zato na terenu ne opažamo večjih sprememb v populacijah netopirjev. Pri tem pa moram pohvaliti skupino strokovnjakov za komuniciranje pri našem projektu, ki nam je svetovala pri usmerjenem informiranju, pa tudi vse naše medije, ki so stroki dali glas.

Zakaj moramo pri nas ohraniti netopirje? Zakaj so tako pomembni v našem ekosistemu? 

Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje. So plenilci žuželk, zato se spremembe v populacijah žuželk odražajo tudi na netopirjih. Prisotnost pestre združbe različnih vrst pa pomeni dobro stanje življenjskih okolij, tudi za ljudi. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in tudi ljudje smo deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se denimo netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, zato so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano –  zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.

Kako ogroženi so netopirji v Sloveniji v resnici in kako je poskrbljeno za njihovo ohranitev?

Populacije netopirjev so tudi zaradi počasnega razmnoževanja (večinoma imajo netopirji le enega mladiča na leto) zelo ogroženi, če se v njihovem okolju kaj spremeni, kar jim omogoči uspešno vzrejo potomcev. Pred desetletji jih je po vsej Evropi močno prizadela široka uporaba zelo strupenih pesticidov. Nekatere vrste so bile prizadete tudi zaradi npr. turistične in druge izrabe jam, ki mnogim vrstam služijo za prezimovališča. V zadnjih desetletjih pa v Sloveniji zaznavamo močno okrnjenje ali celo uničenje številnih stavbnih zatočišč netopirjev, saj so nekatere vrste v tem obdobju lahko izgubile skoraj četrtino kotišč. Zaradi njihove ogroženosti so pri nas, kot tudi drugje po EU, zakonsko zavarovane vse vrste netopirjev.

Koliko različnih vrst netopirjev najdemo v Sloveniji in katero bi izpostavili kot največjo posebnost? 

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, med njimi je deset vrst, ki so tudi del evropskega omrežja Natura 2000, kjer se posebno pozornost namenja ohranjanju njihovih habitatov. Življenjsko okolje nekaterih naših vrst netopirjev je pogosto povezano tudi z bivanjskim okoljem človeka, še posebej to velja za stavbe kulturne dediščine.

V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1.700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb. V skoraj dveh petinah so potrdili prisotnost porodniških kolonij različnih vrst netopirjev. Med stavbami kulturne dediščine posebno mesto zasedajo gradovi in cerkve, ki že stoletja predstavljajo pomemben del življenjskega prostora netopirjev. Med vrstami, ki smo jih že našli v teh stavbah, naj omenimo najpogosteje opaženega malega podkovnjaka, za katerega poznamo več kot 670 kotišč v raznih cerkvah in gradovih, verjetno pa jih je še mnogo več. Na kotiščih se lahko združuje v majhne skupine le nekaj odraslih samic, naše največje porodniške skupine pa štejejo več kot 300 odraslih, ki se jim v drugi polovici junija (torej sedaj) pridružijo še novo skoteni mladiči.

V publikaciji se ukvarjate z zanimivimi vprašanji, kako so netopirji povezani s stavbami slovenske kulturne dediščine. Kaj ste odkrili in zakaj torej netopirji tako radi izbirajo gradove in cerkve?

Netopirji so zvesti prebivalci stavb kulturne dediščine, tako pri nas kot tudi drugod po Evropi. V stavbah netopirji ne živijo le na freskah, kot to prikazuje naslovnica publikacije, temveč v njih tudi kotijo, prezimujejo in se parijo. V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi 23 od 30 vrst netopirjev. To pomeni, da te stavbe vsaj občasno gostijo nad 77 % vseh vrst te skupine sesalcev. Velik del stavb, ki so vpisane na seznam kulturne dediščine Slovenije, stoji pri nas že stoletja, nekatere pa so na istem mestu nadomestile prehodna poslopja in tako lahko zasledujemo že tisočletja njihovega obstoja. Naselitvi netopirjev v stavbe je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da v cerkvah ljudje niso nikoli bivali, v zadnjih letih pa so opusteli tudi gradovi. Prve zabeležke o netopirjih na cerkvenih podstrehah imamo iz sredine 19. stoletja. Netopirji za življenje potrebujejo različna zatočišča. Stavbe so zanje nadomestki naravnih zatočišč. Jamoljubne vrste izbirajo večje prostore in te najdejo na podstrehah stavb ali v njihovih kleteh. Vrste, ki v naravi uporabljajo špranje v skalnih stenah ali se stiskajo v duplih in razpokah dreves, pa iščejo temu podobna zatočišča, kot so ostrešja, zunanji leseni opaži fasad ali različne fasadne plošče. Netopirji se v posamezni stavbi zadržujejo le del leta in jo redkeje uporabljajo vse leto.

Vas je morda kakšna izmed lokacij, kjer ste odkrili netopirje, še posebej presenetila?

Grad Rihemberk je pomembno zatočišče kar devetih vrst netopirjev. V gradu na Gradu na Goričkem smo našli kar 11 vrst netopirjev, od katerih nekatere prezimujejo, druge kotijo, tretje ga uporabljajo za vmesno zatočišče. Cerkev sv. Duha v Črnomlju je eno izmed redkih poznanih stavbnih kotišč velikih podkovnjakov pri nas. V 14 stavbah smo zabeležili več kot 500 odraslih netopirjev, v nekaterih izmed njih tudi več kot 1000, na primer v cerkvah na Lovrencu na Pohorju, v Goriči vasi pri Ribnici, Trnovcu pri Metliki.

Kako pravzaprav poteka 'leto ali dan' netopirja v takšni stavbi? Kaj 'počnejo'?

Letni življenjski krog netopirjev zaznamujejo premiki med različnimi zatočišči. Sredi pomladi se začnejo breje netopirke zbirati v porodniške kolonije. Posamezniki ali manjše skupine ene porodniške kolonije lahko menjajo zatočišča ali vzporedno uporabljajo več zatočišč. V zatočiščih, ki jih imenujemo kotišča, se zbere od nekaj deset, redkeje pa več sto ali tisoč netopirjev. Med njimi so redko samci. Netopirke konec pomladi ali v začetku poletja skotijo večinoma enega, pri nekaterih vrstah pa tudi dva mladiča. Mladiči sesajo mleko, dokler se po štirih do petih tednih ne osamosvojijo. Takrat začnejo pleniti predvsem žuželke, ki so glavna hrana vseh naših vrst netopirjev.

Nekateri netopirji imajo svoja prehranjevališča le par sto metrov oddaljena od zatočišč, veliko pa jih na lov odleti tudi več 10 kilometrov daleč. Konec poletja se porodniške kolonije začnejo postopoma razpuščati in začenja se obdobje parjenja. V tem času samci nekaterih vrst vabijo netopirke na svoja parišča s posebnimi svatbenimi napevi. Samci lahko parišča več let branijo pred drugimi samci, v eni sezoni parjenja pa jih lahko obišče več netopirk.

Pomembno vlogo pri parjenju netopirjev igrajo jesenska srečevališča, kjer se srečujejo netopirji iz različnih porodniških kolonij, na primer pred vhodi jam in večjih kleti. Kljub pretežno jesenskemu parjenju pride do oploditve šele po končanem zimskem spanju. Za obdobje hibernacije netopirji zmernega podnebja nakopičijo podkožno maščevje, ki jim pomaga preživeti zimski čas, ko žuželk ni.

Na prezimovališča začnejo priletavati sredi jeseni, spet odvisno od zunanjih temperatur. Za prezimovališča izbirajo hladne prostore, saj med prezimovanjem znižajo telesno temperaturo na nekaj stopinj nad okoliško.

Opozarjate, da so zaradi neustreznih posegov v takšne stavbe njihova prebivališča ogrožena. Zakaj je treba pri varstvu kulturne dediščine skrbeti tudi za netopirje in kako? 

V Sloveniji imamo veliko primerov dobrih praks sobivanja varstva narave in kulturne dediščine. Po podatkih državnega monitoringa pa kljub temu vsako leto od 5 do 10 zatočišč netopirjev utrpi takšno ali drugačno okrnjenje zaradi neprimernih posegov na stavbah. Zato v projektu LIFE-IP NATURA.SI posebno pozornost namenjamo aktivnostim za sodelovanje med lastniki in upravljavci stavb ter strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine in varstva narave. Za varstvo netopirjev v stavbah kulturne dediščine je glavna naloga zmanjšanje morebitnih navzkrižij med ohranjanjem kotišč netopirjev in vzdrževanjem stavb (čiščenje gvana in izvedba aktivnosti za preprečevanje nastajanja škode), pa tudi usklajeno načrtovanje večjih posegov. Projektne aktivnosti bodo med drugim prispevale k oblikovanju sistemskih rešitev za pomoč upravljavcem stavb pri čiščenju oziroma odstranjevanju gvana.

Ljudje večkrat naletijo na netopirje tudi med čiščenjem podstreh itd. Kako je treba reagirati v takšnih primerih?

Predvsem brez panike. Netopirji se vam ne bodo zapletli v lase ali izpili krvi. Verjetno bodo bolj preplašeni kot vi. Če je možno, raje pospravimo podstreho v mrzlih mesecih, pa se z netopirji sploh ne bomo srečali, saj prezimujejo drugje.

Netopirjev se vseeno ni dobro dotikati, saj so divje živali. Kako je treba postopati v njihovi bližini in kaj narediti, če nas recimo vseeno ugrizne netopir?

Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se stikom z ljudmi in ostalimi živalmi izogibajo, ker zanje predstavljamo nevarnost in nismo povezani z njihovim načinom prehranjevanja. Netopirji imajo tudi izjemno dobra čutila, tako npr. z eholokacijo podkovnjaki lahko zaznajo celo 0,05 milimetra tanko nit. Zato so bližnja srečanja med ljudmi in netopirji zgolj slučajna. V primeru, da ljudje najdemo onemoglega netopirja ali se zateče v stanovanje, jih nikoli ne prijemamo z golo roko, temveč z rokavicami ali vsaj kakšno krpo, vsekakor pa pri vsakem stiku z divjo ali nepoznano domačo živaljo toplo priporočamo umivanje rok. Če najdemo onemoglega netopirja, to sporočimo na Netopirofon Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ker vam bodo prostovoljci svetovali, kako se obnašati v posameznem primeru.