Nesrečni samici netopirja, ki je imela le osem gramov, je uspelo preleteti zavidljivo razdaljo. Ko je po častitljivih 2.018 preletenih kilometrih pristala v vasici  v Rusiji,  pa jo je napadla mačka. Na tleh jo je nato poškodovano našla prebivalka vasice in takoj obvestila skupino, ki se ukvarja z rehabilitacijo netopirjev, a živali žal ni bilo več pomoči. 

Samica netopirja je pripadala vrsti Nathusijev netopir. To je srednje velika vrsta netopirja, ki je razširjena v Evraziji. Ime je dobila po nemškem znanstveniku Hermannu Engelhardu von Nathusiusu, odrasle živali tehtajo okoli sedem gramov. Samica, ki ji je uspelo porušiti rekord v preleteni razdalji, je bila obročkana.

Brian Briggs, ki jo je obročkal, je za Sky News povedal, da je ta obroček dobila leta 2016 v bližini Heathrowa v Londonu. Izpostavil je, da je to, da je potovala tako daleč, zelo vznemirljivo: "Neverjetno je biti del mednarodne mreže, ki ščiti te nenavadne živali in se uči o njihovem fascinantnem in še vedno skrivnostnem življenju."

To potovanje je tudi na globalni ravni eno najdaljših zabeleženih poti, ki jih je preletel netopir. V Evropi je nekoliko daljšo razdaljo leta 2019 preletel le netopir, ki se je iz Latvije odpravil v Španijo.

Lisa Worledge, ena izmed vodilnih poznavalcev netopirjev v Združenem kraljestvu, je ocenila, da je to fascinantno potovanje, za katero si je poginula žival zagotovo prislužila simbolno 'olimpijsko medaljo': "Njeno potovanje je vznemirljivo znanstveno odkritje in še en kos v sestavljanki migracij netopirjev, ki so za zdaj še še zelo skrivnostne."  Kot je pojasnila, je tako dolga migracija netopirjev sicer povezana s podnebnimi spremembami. 

Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje

V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. V stavbah kulturne dediščine v Sloveniji živi 23 od 30 vrst netopirjev pri nas. Vse vrste so v Sloveniji zavarovane, saj so zaradi počasnega razmnoževanja izredno ogrožene. Netopirji so pomemben člen zdravih ekosistemov in tudi ljudje smo deležni blagodejnih učinkov njihovega obstoja. Pri nas se denimo netopirji prehranjujejo z žuželkami in drugimi členonožci, zato so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Vrtičkarji in kmetje pa vedo, da so njihovi iztrebki – gvano – zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja.

Netopirji nam kažejo, v kakšnem stanju je okolje, je povedal biolog in strokovnjak za netopirje, Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore. Kot je pojasnil, so populacije netopirjev tudi zaradi počasnega razmnoževanja (večinoma imajo netopirji le enega mladiča na leto) zelo ogroženi, in zelo neugodno je, če se v njihovem okolju spremeni kaj, kar jim omogoča uspešno vzrejo potomcev. Pred desetletji jih je po vsej Evropi močno prizadela široka uporaba zelo strupenih pesticidov. Nekatere vrste so bile prizadete tudi zaradi npr. turistične in druge izrabe jam, ki mnogim vrstam služijo za prezimovališča. V zadnjih desetletjih pa v Sloveniji zaznavamo močno okrnjenje ali celo uničenje številnih stavbnih zatočišč netopirjev, saj so nekatere vrste v tem obdobju izgubile skoraj četrtino kotišč. Zaradi njihove ogroženosti so pri nas, pa tudi drugod po EU zakonsko zavarovane vse vrste netopirjev.