To, da nas vse pogosteje že tanka snežna odeja vrže iz tira in povzroči pravi kaos, veliko pove o tem, kako slabe zime imamo v zadnjih letih, pravi naš hišni prognostik Rok Nosan. Kot spomni, je bilo včasih povsem drugače. 

Tako so denimo po obilnem sneženju sredi januarja 1987 v Postojni izmerili 75, v Ljubljani 89, v Volčjem Potoku pa kar 96 centimetrov snega. Veliko snega je bilo takrat tudi na Primorskem. Celo v Strunjanu ga je bilo 20 centimetrov. V krajih pod 500 metrov nadmorske višine pa so danes zjutraj naprimer toliko snega uradno zabeležili le na Vrhniki.

Zima v prestolnici

Kot so spomnili v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so v Ljubljani najvišjo snežno odejo izmerili leta 1952, takrat je zapadlo kar 146 centimetrov snega. V dneh med 13. in 15. februarjem 1952 je v Sloveniji nepretrgoma snežilo celih 50 ur. Tako so v nižinskih predelih Slovenije namerili največ snega, odkar so sredi 19. stoletja začeli z meteorološkimi merjenji: "Da gre za rekord, ki mu ni para v vsej zgodovini meteoroloških merjenj, nam pove podatek, da višina snežne odeje v prestolnici nikoli prej (odkar obstajajo meritve) in nikoli kasneje ni presegla enega metra," so zapisali na Facebooku.

Pri opazovanju števila dni s snežno odejo v obdobju od vključno zime 2004/2005 do vključno zime 2018/2019 je vzorec zmanjševanja ali povečevanja težko opredeliti. V zimi 2018/2019 je bilo takšnih dni, ko je bila prestolnica vsaj del dneva prekrita s snežno odejo, 17, leto poprej 34, še eno leto prej pa 28. V obdobju od zime 1981/1982 do 2010/2011 je bilo v Ljubljani povprečno število dni s snežno odejo 51.

Od leta 2004 je bilo največ dni s snežno odejo v zimi 2005/2006, in sicer 78. Najmanj snežnih dni pa je bilo leto kasneje, v zimi 2006/2007, ko so v Ljubljani zabeležili štiri dneve s snežno odejo.

Najbolj zasnežena v zgodovini meritev je bila zima 1980/1981, ko je snežna odeja prestolnico prekrivala vseh 90 dni meteorološke zime, najmanj sneženi pa sta bili zimi 1974/1975 in 1988/1989, ko so meteorologi zabeležili le en dan s snežno odejo, ugotovitve Arso povzema STA. 

Zakaj v Sloveniji v povprečju zapade vedno manj snega?

Kot smo že poročali, dolgoletne meritve Agencije za okolje kažejo, da sneg v povprečju vsako novo desetletje prekriva tla od dva do štiri dni manj kot v desetletju pred tem. Kot dodaja Nosan, se prav tako zmanjšuje tudi količina zapadlega snega, in sicer za okoli 10 odstotkov na desetletje.

''Po pesimističnem scenariju bomo imeli ob koncu stoletja po nižinah še za polovico manj dni s snežno odejo, kot znaša povprečje zadnjih 20 let. V visokogorju pa se bo snežna odeja zaradi obilnejših zimskih padavin verjetno najprej povečala, proti koncu stoletja pa zmanjšala.''

 ''Seveda to še ne pomeni, da ne bomo imeli v prihodnosti še kakšne s snegom radodarne zime, a kljub temu je trend jasen. Zaradi dviga temperatur in spremenjenih vremenskih vzorcev je mrzlih in snežnih zim vse manj,''  je še izpostavil Nosan.

Kot je že pojasnil Nosan, smo imeli že v preteklosti med letoma 1950 in 1980, ko podnebne spremembe še niso bile tako izrazite, po nižinah več zelenih kot belih božičev, zaradi dviga temperatur v zadnjih desetletjih pa se je verjetnost za bel božič še dodatno zmanjšala: ''Po uradnih podatkih se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji od sredine prejšnjega stoletja dvignila za okoli dve stopinji Celzija in ravno to je glavni vzrok, da po nižinah namesto snega vse pogosteje dobimo le dež ali pa mešanico dežja in snega, ki seveda ne pričara prave zimske idile. Če pa že zapade večja količina snega, se ta zaradi pogostejših odjug običajno tudi hitro stali.''