V procesu zapiranja tovarne sladkorja Ormož, ki je bila posledica reforme sladkornega sektorja v Evropski uniji, se je pokazala želja in priložnost, da območje lagun s svojo izjemno biotsko pestrostjo tudi v prihodnje ostane v službi varstva narave. Vodstvo tovarne je idejo podprlo, z njo pa se je strinjal tudi večinski lastnik – nizozemska korporacija Royal Cosun. Ta je 2. marca 2010 celotno območje bazenov podarila DOPPS z namenom vzpostavitve naravnega rezervata.  

Danes so ormoške lagune 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega nastanka, ki leži na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. 

Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic. 

Kako so vzpostavili območje, ki kipi od življenja? 

Gre za izjemen primer, kako zapuščeno industrijsko območje spremeniti v naravni rezervat, ki kipi od življenja. Kot pojasnjuje Ana Vaupotič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je območje imelo skozi čas v vsakem trenutku svojo funkcijo za živalske in rastlinske vrste, ne glede na aktivnosti, ki so se izvajale. 

Kot pripoveduje, so bile ob izgraditvi Ormoških lagun izkrčene velike površine poplavnega gozda, nasutega je bilo veliko zemeljskega materiala in izkopani bazeni za odpadne vode iz tovarn. Ti bazeni so hitro po njihovem nastanku v 80. letih začeli privabljati različne vrste ptic, območje je bilo že takrat pomembno zanje, tudi v mednarodnem merilu, saj jim je predstavljalo prostor za prehranjevanje in počivanje, pripoveduje.

Še v času delovanja tovarne je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije že sodelovalo z lastniki tovarne v četrti bazen namestili splave za gnezdenje navadne čigre in rečnega galeba. Po opustitvi proizvodnje pa so bili demontirani cevovodi in črpalke, ki so zagotavljali stalni dovod vode v bazene, zato se je območje začelo postopno sušiti in zaraščati. 

Tedanje vodstvo tovarne sladkorja je takoj po odločitvi o likvidaciji tovarne skupaj z DOPPS pričelo z dejavnostmi ohranitve mokrišča in vzpostavitve naravnega rezervata. Leta 2010 je bilo območje predano v last in upravljanje DOPPS. Možnost obnovitve območja se je nato ponudila v letu 2012, v okviru projekta LIVEDRAVA, podprtega s strani Evropske unije. 

Takrat so iz posušenih bazenov odstranili vegetacijo, ponovno pa je bil vzpostavljen stalen dotok vode iz Ormoškega jezera, izvedena so bila zemeljska dela, s katerimi so znotraj bazenov izgradili otoke različnih velikosti, s čimer se je  povečala pestrost habitatov in gnezdišč, našteva Vaupotičeva.  

220 vrst ptic, bober, vidre in močvirska sklednica

Na območju rezervata je bilo skupno zabeleženih 220 vrst ptic, od tega jih 85 tukaj redno ali občasno gnezdi. Ostale vrste so tukaj običajno opažene na selitvi ali pozimi. Najbolj pogoste so tukaj različne vrste rac, čaplje in različne vrste pobrežnikov, pove Vaupotičeva. Območje je pomembno za rjavega lunja, ki v Sloveniji gnezdi samo tukaj ter nekatere druge vrste (konopnica, reglja, kostanjevka, rdečenogi martinec …), ki v Sloveniji gnezdijo na manj kot petih drugih lokacijah. Na območju pa se redno pojavlja tudi vidra, opazili so tudi bobra. V bazenih prebiva tudi edina avtohtona sladkovodna želva, močvirska sklednica, sklene Vaupotičeva. 

Za aktivno upravljanje rezervata s pomočjo paše je bil vzpostavljen tudi pašni sistem, na območje je bilo naseljenih 10 vodnih bivolov, čreda danes šteje 45 glav. Zgradili so tudi hlev, v katerem danes prebivajo štirje poniji in koza. Nekdanja strojnica je bila preurejena v pisarno, okolica pisarne pa v učni vrt s prikazi dobrih praks, kot so zeliščni vrt, visokodebelni sadovnjak, mlaka, hotel za žuželke, gnezdilnice. Celotno območje danes zajema raznovrstne habitate, kot so poplavni gozd, odprte vodne površine, trstišča in druga močvirska vegetacija, blatni poloji, travišča, grmišča.

Kaj se lahko naučimo iz te zgodbe ? 

Kot sklene  Vaupotičeva, ormoške lagune dokazujejo, da industrija in naravovarstvo lahko sodelujeta: ''Naravni rezervat Ormoške lagune odraža pomen sonaravnega razvoja in je dober primer varovanja naravne ter kulturne dediščine. Takšna območja so pomembna zaradi zavedanja ljudi o pomenu narave ter da je možno s strokovnim pristopom zagotoviti možnost za preživetje vsem živim bitjem.''