10. aprila 1815 je izbruhnil ognjenik Tambora na indonezijskem otoku Sumbawa, ki je s svojim izbruhom povzročil tako močne klimatske spremembe po svetu, da Zemljani leta 1816 niso doživeli poletja. Izmerjene so bile rekordno nizke temperature, vse skupaj pa so spremljale še lakota in bolezni. Podatki o žrtvah, ki jih je terjala eksplozija ognjenika, so zelo različni. Večina številk pa se giblje med 90 in 100 tisoč, tako neposrednih in posrednih žrtev, smo že poročali ob 200. obletnici izbruha.

Ognjenik je tega usodnega dne izbruhnil več kot 50 kubičnih kilometrov lave. Vulkanski stožec je med erupcijo dobesedno razneslo, v tleh pa je zazijala šest kilometrov široka in 1250 metrov globoka kotanja. Iz vulkanskega pepela so nastali t.i. plavajoči otoki, ki so jih opazili še štiri leta po izbruhu.

Med eksplozijo je nastal ogromen oblak pepela in plinov, ki je segal celo do 50 kilometrov visoko. V stratosferi je bilo ob izbruhu ogromno pepela, ki se je z vetrovi razširil celo do Evrope. Reke lave so morje dosegle na vseh straneh polotoka. Zaradi pepela, ki je prekril obsežna območja, je bila uničena večina pridelkov. Celotne vasi so bile pokopane pod debelimi plastmi vulkanskega pepela, arheološka izkopavanja, ki so jih opravili zadnja leta, pa območje spominjajo na indonezijske Pompeje.

Vulkan je terjal ogromno žrtev na otoku Sumbawa in okoliških otokih, še več žrtev pa je terjal posredno, ko je povzročil podnebne spremembe. Tako je leto 1816 med klimatologi znano kot leto brez poletja v pretežnem delu Evrope. Temperature so v povprečju padle za 0,4 do 0,7 stopinj Celzija, na zahodu Evrope pa je bilo v povprečju hladejše za 3 stopinje Celzija. Pridelka ni bilo, to pa je povzročilo vsesplošno lakoto, zaradi katere je po nekaterih podatkih umrlo skoraj 100.000 ljudi.

Znanstveniki: Možnost novega izbruha velikih razsežnosti 1:6

Od takrat je izbruhnilo že veliko vulkanov, vendar Tambora ostaja zadnji ogromen izbruh na planetu. Več kot 200 let kasneje znanstveniki svarijo, da se lahko zgodi nov izbruh.  Vprašanje ni, če, ampak kdaj, je za CNN dejal Markus Stoffel, podnebni profesor na univerzi v Ženevi. Geološki dokazi kažejo, da je možnost velikega izbruha v tem stoletju 1 proti 6, je povedal. Tokrat pa bi se to zgodilo v precej spremenjenem svetu, ki ni le bolj poseljen, ampak ga je tudi precej segrela podnebna kriza. Kot je ocenil, bi naslednji ogromen izbruh "povzročil podnebni kaos, človeštvo pa nima nobenega načrta."

Naslednji izbruh se lahko zgodi kjer koli, je posvaril. Obstajajo področja, ki jih znanstveniki še posebej skrbno opazujejo, vključno z Indonezijo, eno najbolj vulkansko aktivnih regij na planetu, in Yellowstonom na zahodu ZDA, ki že sto tisoč let ni doživelo velikega izbruha. "Toda kateri bo izbruhnil naslednji in kdaj - to je še vedno nemogoče napovedati," je pojasnil Stoffel. Množičnih ognjeniških izbruhov ni mogoče preprečiti, vendar obstajajo načini, kako se pripraviti, je dodal. Strokovnjake je ozval, naj ocenijo najslabše možne scenarije, izvedejo stresne teste in pripravijo načrte: vse od evakuacij do pomoči in zagotavljanja oskrbe s hrano.

Medtem ko so številni prepričani, da je verjetnost velikega izbruha še vedno majhna, v resnici ni nič, je poudaril  Stoffel in trenutno svet ni pripravljen na vplive, ki bi jih sprožil. 

Zakaj izbruhi vplivajo na podnebje? 

Vulkani ob izbruhu odvržejo koktajl lave, pepela in plinov, vključno z ogljikovim dioksidom, ki segreva planet, čeprav v manjših količinah, kot jih povzroča kurjenje fosilnih goriv. Ko gre za vpliv na podnebje, pri vulkanskih izbruhih znanstvenike bolj skrbi drug plin: žveplov dioksid. Ogromen vulkanski izbruh lahko namreč požene žveplov dioksid skozi troposfero in v stratosfero. Tu tvori drobne aerosolne delce, ki razpršijo sončno svetlobo, jo odbijajo nazaj v vesolje in ohladijo planet pod njim. Ti delci se bodo razpršili po vsem svetu in trajali nekaj let, je za CNN pojasnil Alan Robock iz Univerze Rutgers, ki je desetletja preučeval vulkane.

Čeprav se sliši pozitivno, takšna ohladitev nikakor ni dobra novica 

Medtem ko se svet spopada z globalnim segrevanjem, se lahko obdobje ohladitve sliši pozitivno. A znanstveniki opozarjajo, da je ravno nasprotno. Kot ocenjujejo, približno 800 milijonov ljudi živi znotraj približno okoli 100 kilometrov od aktivnega vulkana, močan izbruh bi tako lahko izbrisal celotna mesta. Dolgoročno bi lahko bili učinki obsežnega izbruha vulkana kataklizmični. Padec temperature za 1 stopinjo Celzija se morda sliši malo, vendar je to povprečje. "Če pogledamo določene regije, bo vpliv veliko večji," je za CNN razložila May Chim, znanstvenica na Univerzi v Cambridgeu. Okmok na Aljaski, ki je izbruhnil leta 43 pr. n. št, bi lahko ohladil dele južne Evrope in severne Afrike za do sedem stopinj Celzija. 

Po nedavni analizi zavarovalnice Lloyd's bi lahko hladnejše vreme, manj sončne svetlobe in spreminjajoče se količine padavin vplivale na več žitnic sveta hkrati, vključno z ZDA, Kitajsko in Rusijo, kar bi prizadelo globalno varnost preskrbe s hrano in potencialno povzročilo politične napetosti, celo vojno. Ohladitev tudi ne bi prinesla trajnega olajšanja od podnebnih sprememb. V nekaj letih bi se planet vrnil v stanje, kot je bil prej, še piše CNN.