Različne možnosti prihoda brez avtomobila, ki morajo letos ostati v dolini, preprečevanja nastajanja odpadkov, ponudba hrane s svežimi lokalnimi sestavinami, spodbujanje pitja vode iz pipe ter številne ozaveščevalne aktivnosti za šolarje in obiskovalce prvenstva. Vse to največji športni dogodek v zgodovini Slovenije barva v zeleno, naštevajo organizatorji, ki so še posebej ponosni na zeleni gumb. S pritiskom nanj obiskovalci namreč na spletni strani, kamor jih ta vodi, dobijo številne napotke, kako naj ostanejo zeleni, tudi ko zapustijo dolino pod Poncami. 

Kako zelena je v resnici Planica?

Kako pa klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj ocenjuje izvedbo letošnjega svetovnega prvenstva v Planici, ki so ga poimenovali kar Zelena Planica? Kot pravi, je, ali gre pri Planici res za zeleni dogodek, vprašljivo. 

Kot izpostavlja, ne gre za prvi večji dogodek, ki si želi nadeti zeleno preobleko in biti ogljično nevtralen. A kar bode v oči, je to, poudarja, da od samega začetka organizatorji še niso posredovali nikakršnih številk: "Če daješ takšne obljube, moraš natančno izračunati, koliko ton C02 bomo konkretno prihranili. Na primeru je treba obiskovalcu pojasniti, kakšna bo razlika med tem, ali bo iz Ljubljane prišel z avtomobilom in če bo družina pojedla tri hamburgerje, in med tem, če bo tja prišel z avtobusom, ki sicer tudi prispeva nekaj izpustov, in če namesto hamburgerja pojedo zelenjavno mineštro." Če hočeš pokazati, kako zelen si, potrebuješ številke: "Zaenkrat nimamo številk in če nimamo številk, potem težko izpeljemo zaključke. Lahko jim zgolj verjamemo ali ne. In za moj okus se tako ne dela. Ocene morajo biti in ljudi je treba že na začetku informirati s konkretnimi številkami. Številke so tiste, ki pokažejo, ali nekdo misli resno ali ne."

Kot primer dobre prakse navede spletno stran avstrijskih smučišč, kjer so natančni izračuni, koliko porabi žičnica, koliko naravnih virov potrebujejo za kubični meter snega: "Skratka številka pri številki. Človek bi pričakoval, da bo imela to vsaka država, ki zase pravi, da je zelena. To je dober primer in dokaz, da se da," je jasna. Tako lahko ljudje dobijo konkreten občutek, koliko stane njihov dan na smučišču. Smučanje lahko potem primerjajo z ostalimi dnevnimi aktivnostmi, pojasnjuje.

'V prvi vrsti je to še vedno športni dogodek'

A številke bodo, obljubljajo organizatorji. Čeprav jih trenutno še nimajo in jih zato ne morejo deliti, meritve namreč vseskozi potekajo, ogljični odtis merijo skupaj z izkušenim partnerjem ClimatePartner, zagotavljajo. Kot pojasnjujejo, bodo pripravili končno poročilo, ki bo dalo odgovor na to, kolikšen ogljični odtis je proizvedel največji športni dogodek v slovenski zgodovini. "Merimo zelo veliko stvari, npr. koliko prevozov je bilo opravljenih za športnike in organizatorje, koliko smo porabili vode in elektrike, hotelske namestitve, ravnanje z odpadki, gastronomijo, da bomo lahko čimbolj natančno izmerili ogljični odtis Planice," našteva Miha Lesjak, skrbnik trajnosti FIS svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2023. Kot poudarja, pri tem sodelujejo s strokovnjaki, saj tudi sami številkam pripisujejo velik pomen. Kot še dodaja Lesjak, imajo udeleženci tudi možnost, da si na spletni strani izračunajo svoj ogljični odtis, s tem pa, kot pojasnjuje, širijo ozaveščenost med obiskovalci. 

 "Mogoče je to nek pomislek, a primarno imamo športni dogodek, na katerega pridejo ljudje navijat za svoje tekmovalce. Trajnostno moramo biti dober partner, v prvi vrsti je to še vedno športni dogodek," odgovarja na pomisleke o tem, da so obiskovalcem pred samim začetkom prvenstva morda premalo predstavili, kolikšen ogljični odtis imajo njihove izbire. Kot ocenjuje, so vseeno naredili veliko. Izpostavi zeleni gumb, ki prek QR kode obiskovalca odpelje na spletno stran s priporočili za bolj trajnostno življenje in zmanjšanje ogljičnega odtisa: "Vse smo delali v to smer."

Pa bodo izračunali tudi, koliko ogljičnega odtisa so z vsemi ukrepi prihranili? Kot pojasni Lesjak, bodo to ugotavljali s pomočjo podatkov, ki so jih zbrali že na prejšnjih tekmovanjih: "Iz izkušenj smo že od leta 2014 zmanjševali ogljični odtis in to prvenstvo je rezultat vsega skupaj." 

Cilj organizatorjev: Da vsaj deset odstotkov ljudi pride v Planico peš ali z javnim prevozom

Kot poudarja Kajfež Bogatajeva, so vsi dogodki, v katere je vključen prevoz, zelo energijsko intenzivni. Glavni ogljični odtis vsake prireditve so namreč ljudje, ki so se tja pripeljali, razloži in poudari, da so se vsi tujci tja pripeljali z letali: "Vse to je Planica. Ne le, da boš z Jesenic šel z avtobusom, ki mimogrede tudi ni na vodo. Zmanjšanje prometa je glavni ključ do zelenosti, zato bi morali ljudje tam spati. Da se številni vsak dan vozijo do tja, ni najbolj zeleno."

A organizatorji so na tem področju vseeno stopili korak naprej. Kot so pojasnili na posvetu o trajnostnih dogodkih, so organizatorji tekmovanj v smučarskih skokih v Planici že pred dobrim desetletjem začeli orati ledino na področju trajnostne mobilnosti, saj se zavedajo, da so prevozi največji vir emisij toplogrednih plinov v zvezi z njihovimi dogodki. Različne možnosti prihoda brez avtomobila so zdaj zaščitni znak planiških dogodkov. 

Da bi zmanjšali vpliv na okolje, lahko obiskovalci Planice tako brezplačno uporabljajo javni prevoz do Planice, ki vključuje vlake z vseh koncev države do Jesenic, krožni prevoz z avtobusom do Kranjske Gore in naprej do Planice. Gre torej za ukrep organizatorja, ki naslavlja prav mobilnost, ki k ogljičnemu odtisu prireditve prispeva levji delež. Podatkov o tem, koliko ljudi je v resnici izkoristilo javni prevoz, ki je bil vštet v ceno vstopnice, zaenkrat še nimajo, pove Lesjak: "Zadali smo si cilj, da jih vsaj 10 odstotkov pride v Planico ali peš ali z javnim prevozom." A kot ocenjuje, bo ta številka na koncu večja. 

Kaj pa prehrana obiskovalcev in umetni sneg? 

Približno tri četrt ogljičnega odtisa prireditve torej povzroči prevoz, pod četrtinko, ki ostane, pa uvrščamo še izdelavo umetnega snega, razsvetljavo, hrano ... našteva Kajfež Bogatajeva. So organizatorji v tem duhu poskrbeli za okolju bolj prijazno, v večji meri rastlinsko prehrano obiskovalcev ali vsaj spodbudo k alternativam? Kot pojasnjuje Lesjak, imajo organizatorji neposredno nadzor le nad hrano za športnike in nad hrano za prostovoljce, hrana za obiskovalce pa je v rokah ponudnika. Tem lahko zgolj priporočajo, pravi. Kot poudarja, pa morajo "tako javnost kot novinarji razumeti, da športna prireditev ni hotel, da športna prireditev zahteva veliko logistike. Masovni dogodki imajo nekaj omejitev. Trudimo pa se, da razmišljamo o tem, da vsepovsod, kjer le lahko, vplivamo ali priporočamo okolju prijaznejše opcije," zagotavlja Lesjak.

Kakšen ogljični odtis pa povzroči umetni sneg, kateremu se vsaj do določene mere tudi v Planici ni bilo možno izogniti? Za umeten sneg so potrebni voda, zrak, energija in nizke temperature. Z vidika podnebnih sprememb je jasno, da se vodni cikel spreminja in da zimam v Alpah zaenkrat namenja manj padavin, pojasnjuje Kajfež Bogatajeva. Kaj to pomeni za Slovenijo, ki ima vedno večje težave s sušami, ali lahko še vedno opravičujemo porabo vode za izdelavo umetnega snega? Kot pravi Kajfež Bogatajeva, je pri tem kar nekaj težav, saj ima umetno zasneževanje vpliv na vodni krog. Kot spomni, imamo v Sloveniji, recimo kar se tiče kmetijstva, zelo jasno in strogo zakonodajo. Pri izdelavi snega pa je ta zelo ohlapna. A to je, kot pojasnjuje, v resnici še večji okoljski problem, to je namreč strahotno energijsko potratno, saj vodo črpamo navzgor. Za črpanje vode pa potrebujemo elektriko, kar pa pomeni visok ogljični odtis, opozori. 

Tehnične izboljšave so sicer pripomogle k manjši porabi električne energije naprav za zasneževanje, in sicer se je poraba zmanjšala s 7 do 3 kWh na 3 do 1 kWh (v Avstriji). Za 1 ha smučišča v sezoni potrebujemo za sneg 17.500 do 25.000 kWh energije. Investicijski stroški zasneževalnih naprav so visoki, prav tako drago je tudi za njihovo obratovanje, še pojasnjuje. 

Začasna parkirišča na vodovarstvenem območju? 

Zeleno-bela Planica pa mineva tudi v senci napak organizatorjev in občine pri načrtovanju in gradnji začasnih parkirišč v okolici Planice, ki so že bile predmet javne debate. Okoljevarstvene organizacije in lokalna skupnost trdijo, da so posegi v zavarovano vodovarstveno območje ter ledeniško moreno nesprejemljivi in v nasprotju z obljubami o trajnostni izvedbi tekmovanja. S problematiko se že ukvarjajo inšpekcijske službe in drugi pristojni organi. 

Kot poudarja Lesjak, zgodba še ni zaključena in ni še jasno, kdo ima prav: "A ne bežimo od tega. Mogoče je bilo na tem področju res premalo komunikacije z lokalno skupnostjo. Je pa res, da Fis za tako veliko tekmovanje zahteva določene prostore za parkirišča. Bilo je veliko debat o tem, verjamem pa, da je bilo to z lokalno skupnostjo morda premalo skomunicirano." Pri tem poudarja, da parkirišča, ki so bila sporna za lokalno skupnost, poskušajo čim manj uporabljati, en del parkirišča pa se sploh ne uporablja: "Trudimo se to upoštevati in se zavedamo, da je narava res pomemben dejavnik tega prvenstva. Nismo izkoriščali situacije, ampak smo upoštevali mnenje skupnosti." Kot zagotavlja, so se zavezali, da bodo parkirišča vrnili v prvotno stanje: "Res se trudimo, da uporabljamo druga parkirišča, ki so bolj primerna. Ta parkirišča, ki so za lokalno skupnost sporna, pa so začasna in se bodo povrnila v prvotno stanje." 

Kajfež Bogatajeva pa pri tem poudarja, da gre pri tem vprašanju vseeno za spodbujanje avtomobilov, najslabše vrste prevoza za okolje: "Če je to šlo z roko v roki, je to v nasprotju s konceptom zelene Planice, ocenjuje in dodaja, da razume tudi njihov argument, da drugače ne gre, da parkirišča morajo biti, ker to zahteva Fis: "A potem naj ne govorijo o zelenosti. To, kar dela Planico letos zeleno, je predvsem to, da ni ljudi. Dejansko je to edina stvar, ki je relativno zelena. Radi bi imeli vse, a to žal ne gre. V vsem ne moreš biti odličen," ocenjuje.