V okolici enega najbolj priljubljenih grških otokov Santorinija so potapljači iz globin Egejskega morja odstranili ogromno količino smrtonosnih "mrež duhov".  George Sarelakos, vodja nevladne organizacije Aegean Rebreath, je za AFP izpostavil, da so mreže duhov ogromna težava po vsem svetu. "Predstavljajo približno 10 odstotkov morskih odpadkov, ki jih najdemo na morskem dnu." 

Izraz 'mreže duhov' oz. 'ghost nets' označuje izgubljene ali zavržene ribiške mreže, ki so jih v morja in oceane odvrgli ribiči. V morju je po poročilu FAO in UNEP 640.000 ton zavrženih ribiških mrež, ki predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov. Morja in oceani so ogroženi zaradi prekomernega lova, onesnaženja in podnebnih sprememb. Poleg tega mreže duhov onesnažujejo morske ekosisteme.

Zapuščena ribiška oprema je najbolj smrtonosna oblika plastičnih odpadkov za morsko življenje. V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškoduje kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogroža pa več kot polovico morskih vrst ptic in želv. 

V zadnjih petih letih je 300 prostovoljnih potapljačev Aegean Rebreath iz grških voda odstranilo že več kot 28 ton mrež in več sto tisoč plastičnih vrečk, Sarelakos postreže z dih jemajočim podatkom. "Te zapuščene mreže, ki plavajo v morju ali so ujete na morskem dnu, so v resnici pasti za morske živali," je pristavila potapljačka Mika Panagiotopoulou, ena od skupine prostovoljcev, ki so se spustili na 45 metrov globine, da bi v kristalno modrem grškem morju lovili zavržene mreže, gume in plastične vrečke. 

"V pol stoletja je zaradi kopičenja teh zapuščenih mrež poginilo na tisoče rib in povzročilo neprecenljivo škodo flori in favni naših morij," pa je opozaril župan Santorinija Antonis Sigalas. Mreže duhov so po veliki čistilni akciji zbrali v majhnem pristanišču Vlychada in jih kasneje poslali na recikliranje. 

"Ozaveščati želimo o nevarnosti zapuščenih ribiških mrež za naša morja," poudarja Sarelakos. Kljub davku na plastične vrečke, ki je bil v Grčiji uveden leta 2018, jih trgovine še vedno delijo. Vendar smo vseeno dosegli določen napredek, je optimističen Sarelakos, ki opaža, da se je med ribiči spremenila miselnost in zdaj mreže vedno bolj predajajo v recikliranje.  "Ribiči težko preživijo, zato odlagajo vedno več mrež, kar vodi v manj rib. To je začaran krog," je še dodal. 

"Za velik del škode so krivi amaterski ribiči, ki opremo uporabljajo na nezakonit način," za AFP pove lokalni ribič Kyriakos Prekas. V Grčiji lahko mreže namreč uporabljajo samo profesionalni ribiči z licenco. 

Vendar pa za mreže duhov niso krivi samo amaterski ribiči. Sigalas je opozoril, da ima tudi slabo vreme v Egejskem morju veliko vlogo pri 'epidemiji zapuščenega ribiškega orodja v morju'. Močni vetrovi v regiji namreč povzročijo, da veliko mrež odpihne s poti in se izgubijo.

Mreže duhov, zavržene ribiške mreže, ki plavajo po svetovnih oceanih, so pereč okoljski problem, saj predstavljajo smrtonosne pasti za živali in vir mikroplastike, ki ogroža celotno prehransko verigo.

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z  oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.