Skoraj dva hektarja velik polnaravni suhi travnik nudi odlične pogoje za rast velikega kosmatinca, kot se še imenuje velikonočnica. Tukaj vsako leto zacveti več sto vijoličastih cvetov, predlani so jih našteli rekordnih 1400. Območje Ponikve je znano po osamelem krasu in slikovitih kraških pojavih. Lepote Ponkovškega krasa lahko doživimo na lahki in dobro označeni pohodniški poti Kraška vodna učna pot Stanka Buserja, so spomnili. 

Turistično-olepševalno društvo Ponikva vzorno skrbi za rastišče velikonočnice. Poskrbijo za zaščito rastlin, postavijo ograde in označijo poti za obiskovalce. Postavili so informacijsko hiško, kjer ob koncih tedna nudijo voden ogled rastišča in informacije o kraju. Obiskovalce pozivajo k odgovornemu in okolju prijaznemu obisku, predvsem da ostanete znotraj označenih poti in pustite velikonočnice rasti v njihovem naravnem okolju, pozivajo. 

Kako dostopate do rastišča velikonočnice?

Priporočajo, da svoje vozilo parkirate na parkirišču pri Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva (Ponikva 29a). Od parkirišča do rastišča velikonočnice je le kilometer dolga in označena pot, ki jo prehodimo v približno 15 minutah. Ponikvo lahko obiščemo tudi z vlakom. Slikovita pot z železniške postaje do rastišča velikonočnice je dolga približno 2,5 km in jo prehodimo v dobre pol ure.  

Velikonočnica ima pri nas veliko simbolno vrednost 

Kot smo že poročali, je dr. Peter Skoberne, biolog, publicist in naravovarstvenik, predstavil svoje 50-letno proučevanje te barvite rastline: "Velikonočnica ima pri nas veliko simbolno vrednost. Zavarovana vrsta je že od leta 1949, ob njegovi prvi izdaji leta 1976 je bila vključena tudi v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Zame kot za biologa je bilo proučevanje te znanilke pomladi vedno zelo zanimivo, saj je res izjemno, da uspeva pri nas. Zanimanje je raslo tako med biologi kot tudi med lokalnimi prebivalci in ljubitelji narave. Pred desetletji so bile naše glavne naloge, da ljudem razlagamo, da se velikonočnice ne trga, in danes to ni več takšna težava. Pri tem imajo zagotovo veliko vlogo številni naravovarstveniki in poljčanski planinci, ki praktično živijo za velikonočnico."

Velikonočnica je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je tudi dobila ime. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji. Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.

Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila: "O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živijo več desetletij. Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas in se pojavlja le v vzhodni Sloveniji. Nahajališča v Sloveniji predstavljajo zahodni rob sicer bolj kontinentalnega območja zemljepisne razširjenosti. V zadnjih desetletjih je kljub velikim naporom za varstvo in ohranjanje slovenskih nahajališč opažen upad številčnosti populacij,"  so za naš portal pojasnili v Zavodu za trajnostne rešitve Štirna.

Populacija velikonočnice usiha 

Populacija velikonočnice, kot je za naš portal že razložil izredni profesor  dr. Jernej Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin ljubljanske Biotehniške fakultete, usiha. Njeno najbolj znano nahajališče je sicer na Boču. Poleg Boča je le še nekaj nahajališč, a skupaj število cvetočih primerkov ne preseže tisoč, s tem da na Boču zadnja leta cveti le še okoli sto rastlin, je pojasnil. 

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane postavljajo celo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, opozarjajo v PD Poljčane.