"Vedno več tekem odpade zaradi ekstremnih vremenskih pogojev, kot je pomanjkanje snega. Priprave pred sezono so vsako leto redkejše in krajše, saj se svetovni ledeniki krčijo s strašljivo hitrostjo. Kmalu na nekaterih klasičnih progah svetovnega pokala ne bomo mogli več proizvajati umetnega snega, saj se zimske temperature v nizkogorskih smučiščih pogosteje dvignejo nad ničlo. Vedno težje pred javnostjo opravičimo izdelave umetnega snega. To bo v težave pripeljalo celotno industrijo športa. Naš šport je eksistencialno ogrožen," zato moramo kot skupnost zimskih športov prevzeti vodstvo v boju proti podnebnim spremembam. Za to potrebujemo postopno organizacijsko ukrepanje: "To je naša najpomembnejša tekma, zmagajmo skupaj," so številni zimski športniki pozvali organizacijo Fis. 

Podnebne spremembe grozijo prihodnosti zimskih športov. Pismo z  zahtevami za Mednarodno smučarsko in deskarsko zvezo Fis je podpisalo več kot 400 športnikov, med njimi tudi ameriška smučarka Mikaela Shiffrin. Svoje podpise so prispevali štirje Slovenci,  Boštjan Kline, Nejc Naraločnik in Maks Jan Mirnik ter deskar Žiga Erlač. Avstrijski smukač Julian Schütter je v odprtem pismu, ki ga je podpisalo več sto športnikov, pozval Fis, naj zagotovi večjo ambicioznost in preglednost pri svojem delovanju na področju trajnosti ter zmanjša vpliv, ki ga ima na planet. V pismu športniki zahtevajo spremembe trajnostne strategije krovne zveze za številne zimske discipline z manjšim številom daljših potovanj. Predlagajo tudi zamik začetka sezone na konec novembra namesto konec oktobra.

Tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj poziva Fis, naj preneha s sprenevedanjem: "Priznajmo si končno, kje še ima smisel organizirati tekmovanja. Nekatere lokacije so bolj problematične kot druge. Že v Sloveniji vidimo, da Kranjska Gora zadovolji kriterije, Maribor pa tega ne more več. A takih primerjav je veliko. Dejstvo je, da imajo nekatere lokacije večjo srečo, nekje se tekem preprosto ne da več organizirati, in tu bi morala Fis potegniti črto in jasno povedati: Žal tukaj ne bomo več imeli tekem, na drugi lokaciji  bomo imeli namesto dveh tekem pač štiri. S tem bi zmanjšali prevoze in izdelavo umetnega snega na vsako silo." Kot je prepričana, je na tem področju veliko prostora za optimizacijo, a kot pojasnjuje, se tu pojavi problem, da klimatologi to težko pojasnijo vodilnim, saj so v to vključeni številni lobisti. 

Kako se bodo morali prilagoditi zimski športi, če želijo obstati? 

"Dolgoročne napovedi niso dobre, saj se bo tudi v primeru, če takoj drastično zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, snežna meja na območju Alp in Pirenejev do konca stoletja zvišala še za okoli 400 metrov, kar pomeni, da bo obratovanje smučišč še bolj kot danes odvisno od izdelave tehničnega ali umetnega snega, kar pa ni možno pri temperaturah krepko nad ničlo oziroma je to povezano z velikimi stroški. Marsikatero smučarsko središče se bo zato za preživetje moralo v prihodnosti usmeriti še v druge dejavnosti," pojasnjuje meteorolog Rok Nosan. 

"Ne glede na trende je zaradi večje količine zimskih padavin predvsem v višjih legah občasno še pričakovati snežene zime, ki pa bodo proti koncu stoletja postajale vse redkejše. Od zimskih športov se tako še ne bomo povsem poslovili, le prilagoditi se bo treba. Ravno Alpe so eno izmed območij, ki so najbolj na udaru podnebnih sprememb," še izpostavlja Nosan.

Kot poudarja tudi mag. Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika, je prilagajanje zimskih športov sicer že v teku, kdor se ne bo prilagodil, pa bo moral najverjetneje tudi opustiti s snegom in ledom povezane aktivnosti. Kot pojasnjuje, so snežne sezone vse krajše, čedalje večji je delež padavin v obliki dežja tudi višje, zanesljivo smučarsko sezono imajo le še  višje ležeča smučišča z dodatnim zasneževanjem. 

Kot dodaja, spodnja nadmorska višina smučišča pod 1500 metrov zelo poveča tveganje za slabo oziroma prekratko sezono. Nujno je tehnično oziroma umetno zasneževanje, športi na ledu pa so – razen boba, kjer poskrbijo za led hladilne naprave – tako ali tako že vsi dvoranski. Kot poudarja, so zimske olimpijske igre brez dvoma eden od energetsko najbolj potratnih dogodkov prav zaradi stroškov za pripravo snega in ledu. 

Večje tveganje za poškodbe

Podnebne spremembe povečujejo tudi tveganja pri zimskih športih. Kot pojasnjuje Pavšek, so smučarske proge namreč bolj zahtevne, trde, poledenele, spomladi pa že sredi dopoldneva mehke, kasneje je sneg že celo težak. Tveganje se povečuje tudi za turno smučanje in nevarnost plazov. Ob zelenih zimah kar pozabimo nanje, ob odjugi, višjih temperaturah jih je sprva več, nato pa manj. Velike količine novega snega pa nevarnost še povečajo. V zadnjih zimah nad gozdno mejo pogosto večino novega snega odnesejo siloviti vetrovi in ga odložijo v zavetrju.

Naravna snežna odeja je bolj spremenljiva zaradi pogostejših vremenskih nihanj, sneg pri višjih temperaturah je tudi težji in kot tak bolj nevaren za poškodbe, smuka na umetnem snegu pa je precej drugačna od tiste na naravnem, saj je trši, smuči pa imajo drugačen oprijem. Dober je predvsem kot podlaga za kasnejši naravni sneg, razloži Pavšek. 

Visok ogljični odtis velikih tekmovanj 

Kot poudarjajo v okoljski organizaciji Umanotera, športnih megadogodkov ni mogoče izpeljati brez vplivov na okolje. A niso le športniki tisti, ki zahtevajo spremembe. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je tako na posvetu o trajnostnih dogodkih, ki je potekal v Planici, poudaril, da "danes večina obiskovalcev, sponzorjev in nenazadnje tudi športnikov samih pričakuje, da se trajnostnost na športnih dogodkih jemlje resno. Večina si ne želi več helikopterskih preletov, kraljevih kozic in pretirane uporabe plastike za enkratno uporabo, kaj šele smučarskih dogodkov v državah subtropskega pasu ali puščavah, ki za ta tip športnega tekmovanja resnično niso primerne."

Bojazen, da bo triglavski ledenik na ogled le še v steklenici v muzeju

Slovenija je na prejšnje zimske olimpijske igre, ki so, kot poudarja Pavšek, brez dvoma eden od energetsko najbolj potratnih dogodkov prav zaradi stroškov za pripravo snega in ledu, odpeljala delček ledenika, ki je večal ozaveščenost o vplivu podnebnih sprememb tudi na zimske športe. Avgustovske meritve o stanju slovenskih ledenikov so zaskrbljujoče. Kot pojasnjuje Pavšek, je bilo leto 2022 je zelo neugodno, topli in s snegom skromni snežni sezoni je sledilo rekordno vroče poletje. 

Ledenika pod Triglavom in Skuto, natančneje za približno nogometno igrišče veliki ledeniški krpi, ki sta v resnici le ledeniška preostanka, sta se zelo približala svojima dosedanjima najmanjšima vrednostma izpred desetletja. Lanska talilna doba je bila najtoplejša od 1955, prejšnjo rekordno vrednost je presegla kar za 0,6 stopinje Celzija: "Primerjajte to z dvigom vaše telesne temperature. Ja, ledeniki že nekaj desetletij  bolehajo. Na prvih treh mestih so talilne dobe zadnjih štirih let. Zelo velika je verjetnost, da bo kmalu padla nova najvišja znamka, skupaj z primanjkljajem padavin lahko to povzroči njuno popolno izginotje že v naslednjem desetletju, morda dveh."

Kot izpostavlja, se lahko torej bojimo,  da si bomo staljeni del triglavskega ledenika lahko kmalu ogledovali le še v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer so z vodo staljenega kosa ledu napolnili posebej v ta namen izdelano steklenico. Izkoristite dejstvo, da smo zadnja generacija, ki še lahko spremlja v živo oba ledeniška preostanka, poziva, zato v visoki planinski sezoni izkoristite priložnost za njun ogled – vsaj od daleč: "Še bolje pa od blizu – v tem primeru boste spoznali tamkajšnjo zanimivo obledeniško površje in ugotovili, da se ledeniki tudi zelo slišijo ..."