Na obalah Združenih arabskih emiratov skoraj vsak teden najdejo kakšno poginulo želvo. Zaradi vse pogostejšega pojava, so zadevo začeli proučevati tamkajšnji znanstveniki.

Pred kakšnim tednom je na obalo v Kalbi, mestu na vzhodni obali ZAE, naplavilo mlado morsko želvo vrste prava kareta. Nekoč je to bila nedotaknjena obala, gosto porasla z mangrovami, danes pa je onesnažena s kupi odpadkov, ki so jih sem privlekli z bližnjih odlagališč. Obala je tako polna plastičnih vrečk, embalaže, plastičnih zamaškov – in vse pogosteje med vsem tem ležijo tudi mrtve želve.

Morski strokovnjak Fadi Jagmur je v okviru obsežne raziskave o poginu morskih želv, ki je prva takšna raziskava na Bližnjem vzhodu, doslej pregledal okoli 200 mrtvih želv. Ko je odprl želvin trebuh, ki so jo nedavno našli na obali, je najprej iz njega potegnil ostanke lignjev in školjk, nato pa koščke balona in plastične pene – nekaj, kar je želva nazadnje zaužila. Krivec za prezgodnjo smrt morske želve je takoj postal bolj jasen.

“Verjetno je podhranjena,” je za AP dejal vodja raziskave. Plastika namreč zamaši želvin prebavni trakt, kar lahko povzroči, da žival izstrada.

Ta želva je ena od 64, ki so jo našli na obalah Kalbe in Khor Fakkana, in jih analizirali v Jagmurjevem laboratoriju. Njegova ekipa raziskovalcev je nedavno objavila študijo v znanstveni reviji Marine Pollution Bulletin, ki dokumentira škodo in nevarnosti odpadne plastike, ki je v zadnjih letih preplavila svet, pa tudi druge odpadke v morju.

Kar 75 odstotkov vseh mrtvih želv vrste orjaška črepaha in 57 odstotkov mrtvih glavatih karet v emiratu Šardža je zaužilo morske odpadke, kot so plastične vrečke, zamaški, vrv in ribiške mreže. V eni želvi so našteli kar 325 plastičnih delcev, v drugi pa 32 koščkov ribiške mreže.

»Ko ima večina morskih želv plastiko v svojih telesih, potem veste, da imate resno težavo. Če kdaj, je treba zdaj poskrbeti za želve,« je dejal Jagmur.

Prave karete so kritično ogrožena živalska vrsta, orjaške črepahe in glavate karete pa prav tako sodijo med ogrožene vrste.  

Edina druga raziskava, ki se je ukvarjala s stanjem morskih živali v tej regiji, je bila objavljena leta 1985, vendar pa je iz nje razvidno, da nobena želva, ki je bila takrat vključena v raziskavo, ni zaužila plastike.

Ko plastiko odvržemo v okolje, ta pristane v rekah, morju in drugih vodnih virih in na zadnje v živalih, ki plastične delce zaužijejo, ali se v njih zapletejo in zadušijo. Plastiko so našli že v želodcih kitov, ptic in drugih (ob)vodnih živalih.

Želve so morda preživele množično izumiranje vrst, zaradi katerih so izumrli dinozavri, dandanes pa je njihov obstoj ogrožen zaradi onesnaženega okolja, naraščanja temperatur morja, izginjanja njihovih habitatov in prekomernega ribolova.

Svet je dobesedno preplavljen z odpadki, ki jih je proizvedel človek. Nekatere študije pa ocenjujejo, da se bo do leta 2050 nabralo za 12 milijard ton odpadkov