EKOLOGIJA
Tihotapljenje v Jadranskem morju: ogroženi tudi morski psi, kumare in ježki
Poleti smo poročali, da na Hrvaškem še vedno, kljub strogi prepovedi, petičnim gostom postrežejo z nelegalno ulovljenimi morskimi datlji. Zakaj se to kljub prepovedim in opozorilom še vedno dogaja? "Žal se kljub vse večjemu zavedanju pomena ohranjanja narave še vedno tihotapi zaščitene vrste morskih sadežev. Razlog pa sta veliko povpraševanje in posledično dobiček. Nekateri ljudje niso dovolj obveščeni ali se ne zavedajo posledic, ki jih ima takšno početje na ekosistem, drugi pa zavestno kršijo zakon zaradi finančnih koristi," opozarja Hrvoje Čeprnja, strokovnjak za ribištvo in akvakulturo iz WWF Adria Hrvaška.
Ena največjih groženj zavarovanim vrstam so zločini proti naravi, ki vključujejo krivolov, zastrupljanje in nezakonito trgovino s prosto živečimi vrstami. Nezakonita trgovina z divjimi živalmi je eno najbolj donosnih kaznivih dejanj, ki po podatkih Europola letno ustvari več kot 4,4 milijarde evrov po vsem svetu, izpostavlja. Trgovina s prosto živečimi živalmi povzroča ogromno gospodarsko in družbeno škodo, ima pa tudi katastrofalne učinke na biotsko raznovrstnost in številne vrste pripelje na rob izumrtja. Čeprav so evropske države zelo pogosto ciljni trgi in tranzitna območja, primeri tihotapljenja divjih živali pogosto ostanejo neopaženi in nekaznovani, pojasnjuje. Narave ne smemo uničevati zaradi dobička in to se pri nas pogosto dogaja, svari.
Morski datlji so hrvaškemu prebivalstvu že precej poznani in jih je mogoče najti celo v restavracijah. Za pridobivanje morskih datljev je treba razbiti skale, na katerih živijo, njihov lov pa zato nepovratno uniči velike površine skalnate obale, ki jih ni več mogoče obnoviti: "Lov na morske datlje tako velja za enega najškodljivejših človekovih vplivov na skalnate morske habitate. Posledica tega je spreminjanje skalnih grebenov, ki so sicer bogati z življenjem, v puščavo, torej popolno izginotje združb in avtohtonih vrst." Zaradi vsega naštetega je na Hrvaškem že dve desetletji prepovedan lov na te strogo zaščitene živalske vrste ter njihovo trženje in izvoz, a kljub prepovedim so nezakonite dejavnosti še vedno prisotne, izpostavljajo v WWF Adria.
Ogroženi tudi morski psi in raže
A morski datlji niso edina zaščitena morska vrsta, ki se na Hrvaškem znajde na krožnikih neodgovornih jedcev. Poleg morskih datljev so na Hrvaškem posebej ogrožene različne vrste morskih psov in raž, pa tudi morda na prvi pogled ne tako privlačne vrste, kot so morski ježki in ožigalkarji, našteva: "Omenimo lahko še leščurja, vrsto, ki je številčno močno zdesetkana, in sredozemsko medvedico, ki je zaradi pritiska človeka izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran." Te vrste so pod pritiskom prelova, uničevanja habitatov in podnebnih sprememb, opozarja.
Na menijih tudi morske kumare in ježki – tržišče vedno večje
Morske kumare in morski ježki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in ravnovesja morskih ekosistemov. Morske kumare delujejo kot naravne čistilke morskega dna. Kot pojasnjuje, gre za živali, ki živijo na morskem dnu, s požiranjem morskega sedimenta le-tega mešajo in prezračujejo, s prebavljanjem organskega dela pa ustvarjajo naravno ravnovesje, torej preprečujejo večanje organske snovi. Na ta način pozitivno vplivajo tudi na druge vrste in združbe, kot so na primer morske cvetnice ali naša ogrožena vrsta morske trave Posidonia oceanica. V zadnjih desetletjih se je zaradi povečanega tržnega povpraševanja po morskih kumarah njihov ulov razširil v številne države: "Tako je nastalo povpraševanje po morskih kumarah v Sredozemskem morju in Jadranu. Iskane so predvsem na azijskem trgu, kjer veljajo za poslastico."
Ježki so ključni del morskega ekosistema v Jadranu, kjer živi več kot 20 različnih vrst ježkov. Njihova prisotnost in številčnost močno vplivata na okolje, zato je za ohranitev naravnega ravnovesja nujno skrbno ravnanje z njihovim ulovom. Če se število morskih ježkov zaradi pomanjkanja plenilcev preveč poveča, lahko pride do pojava, kjer se prekomerno prehranjujejo z morskimi algami in rastlinami, kar lahko povzroči škodo ekosistemu. Po drugi strani pa prekomeren ali nezakonit ribolov morskih ježkov zmanjšuje njihovo število in s tem ogroža druge vrste morskih živali, ki so od njih odvisne kot vir hrane, razlaga sogovornik. "Brez morskih školjk in ježkov bi morski ekosistemi postali manj stabilni in zdravje morja bi se poslabšalo, kar bi imelo daljnosežne posledice za vse morsko življenje," svari.
Sredozemska medvedica, ena najbolj ogroženih vrst tjulnjev na svetu, ima kot plenilec na vrhu prehranjevalne verige pomembno ekološko vlogo. Pomaga vzdrževati ravnovesje populacij rib in drugih morskih organizmov. Sredozemska medvedica, čeprav je bila nekoč izziv za ribiče, je ohranjala naravno ravnovesje populacij v morjih. Danes moramo vsi podpreti prizadevanja za vrnitev te čudovite vrste v Jadran, da se ponovno vzpostavi ravnovesje v našem morju. S številnimi varstvenimi aktivnostmi te ikonične vrste pa je opaziti, da se populacija končno obnavlja. V tej smeri bi morali nadaljevati, je optimističen Čeprnja.
Različne vrste morskih psov in raž imajo nenadomestljivo vlogo vrhovnih plenilcev. Nadzorujejo populacije morskih vrst, preprečujejo razmnoževanje določenih vrst, kar prispeva k ohranjanju ravnovesja v morskih ekosistemih. Morski psi prav tako pomagajo ohranjati zdrave populacije rib, saj običajno plenijo bolne ali šibke posameznike. Njihovo izginjanje vodi v propad celotnih ekosistemov, saj se spreminja dinamika med vrstami, kar ima daljnosežne ekološke in ekonomske posledice, opozori.
Krivolov in uživanje zaščitenih vrst imata tako lahko resne posledice, drastično zmanjšata njihovo populacijo in porušita ravnovesje morskih ekosistemov. Prekomerni ribolov morskih psov lahko na primer povzroči nenadzorovano rast populacije njihovega plena, kar moti prehranjevalno verigo in povzroča degradacijo ekosistema. Kot plenilci imajo morski psi tudi ključno vlogo pri nadzoru širjenja invazivnih vrst, vendar prekomerni ribolov zmanjšuje njihov vpliv, podnebne spremembe pa dodatno prispevajo k širjenju invazivnih vrst, kar je za morski ekosistem "izgubljena" situacija.
Kako lahko sami poskrbite za zdravje jadranskega morja? Ljudje lahko prepoznajo nezakonite vrste na jedilniku tako, da se poučijo o zaščitenih vrstah in sezonskih omejitvah. Če opazite kaj sumljivega, nemudoma odreagirajte in opozorite pristojne, saj vsako uživanje zavarovanih vrst prispeva k njihovemu izumrtju in škoduje celotnemu ekosistemu. "Informirajte se, povprašajte o izvoru rib, podpirajte trajnostni ribolov in se izogibajte uživanju ogroženih vrst. S trajnostno izbiro lahko naše morje ohranimo za prihodnje generacije," sklene Čeprnja.
