Evropski zeleni dogovor je pomemben del strategije Evropske komisije za implementacijo Agende 2030, je v uvodnem nagovoru pojasnila vodja kabineta evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča Aleška Simkić.

Kot je dejala, so zaradi pandemije najbolj trpeli cilji trajnostnega razvoja, ki zadevajo zmanjšanje neenakosti, gospodarsko rast in odpravo lakote. Na ravni EU sicer ugotavljajo, da prihaja do napredka pri doseganju ciljev, a je ta napredek neenakomeren.

Dogajanje to poletje je po besedah Simkićeve pokazalo negativne posledice, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Vlaganje v cilje trajnostnega razvoja lahko tako s preprečevanjem teh posledic tudi k boljšemu upravljanju tveganj.

Politični analitik iz enote OECD za skladnost politik za trajnostni razvoj Ernesto Soria Morales je opozoril, da smo na področju doseganja ciljev trajnostnega razvoja zaradi pandemije nazadovali za deset let. Ta kriza je tako izpostavila šibkosti nekaterih sistemov, cilji trajnostnega razvoja in sredstva, ki jih vlade trenutno namenjajo za okrevanje pa pri tem predstavljajo priložnost za izboljšave.

Špela Rotar iz delovne skupina za Agendo 2030 v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je predstavila delovanje Slovenije na področju ciljev trajnostnega razvoja. Rotarjeva je najprej spomnila, da je Slovenija v letošnjem poročilu združenja Sustainable Development Solutions Network, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, pri doseganju teh 17 ciljev zasedla 9. mesto med 165 državami.

Med drugim je pojasnila, da slovenski načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki bodo pospešile doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Tako kot govorci pred njo, je poudarila, da se na pandemijo ne sme gledati kot na grožnjo doseganju teh ciljev, temveč kot priložnost za grajenje bolj trajnostne in odporne prihodnosti.

V razpravi sta sodelovala tudi slovenska evropska poslanca Milan Brglez ( S& D) in Ljudmila Novak (EPP). Slednja je mehanizme EU za okrevanje označila za odziv brez primere, zaradi katerih bomo iz krize izšli še močnejši.

Anke Stock iz organizacije Ženske za skupno prihodnost (WECF) je opozorila na premajhno pozornost, ki jo zeleni dogovor namenja razlikam med spoloma in boju proti neenakosti. Izpostavila je ugotovitev evropskega statističnega urada Eurostat, da je peti cilj trajnostnega razvoja, ki se dotika neenakosti med spoloma, edini, pri katerem se beleži nazadovanje.

To neenakost spolov je izpostavila tudi Sarah Franklyn iz usmerjevalne skupine SDG Watch Europe. "Če naslovimo te težave bomo tudi hitreje videli rešitve," je dejala.

Podžupan Občine Tolmin, ki je vključena v Evropski odbor regij, Matej Skočir pa je pojasnil, da so cilji Agende 2030 med prioritetami odbora. A za sledenje vsem ciljem iz agende in zelenega dogovora imajo malo manevrskega prostora, za kar bodo potrebni dodatni viri financiranja, je še dejal.

Konferenca je potekala pod okriljem Evropske mreže političnih fundacij Enop, koordinirala pa jo je nevladna organizacija Povod.