Mestna občina Kranj, občine Bled, Kranjska Gora, Jesenice, Jezersko, Vodice in Žiri ter Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Kranj, BC Naklo, OŠ Šenčur in Razvojna agencija Sora ta vikend organizirajo veliko delovno akcijo Očistimo Gorenjsko invazivk, ki je namenjena odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst rastlin na območju občin.

Organizatorji podatke o številu vseh sodelujočih še zbirajo, je pa že znano, da je na območju vseh sedmih občin danes invazivke odstranjevalo precej več kot sto prostovoljcev, že v prejšnjih dneh pa so invazivke odstranjevali tudi nekateri osnovnošolci in dijaki. Kot je po končani akciji za STA povedal direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč, so z odzivom ljudi zelo zadovoljni. Največ sodelujočih je bilo na območju Kranja, in sicer od 80 do sto, od tega največ na sotočju Rupovščice in Kokre, čistili pa so še na območju Bobovških jezerc, v kanjonu Kokre in v Struževem.

Na območju Gorenjske je trenutno zabeleženih približno 40 invazivnih tujerodnih vrst. Najpogostejše so žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik, v naravi pa se vedno pogosteje pojavljajo tudi nekatere druge, ki so 'pobegnile' z vrtov in parkov, na primer metuljnik (davidova budleja), lovorikovec, severnoameriške nebine, navadna barvilnica, sirska svilnica, deljenolistna rudbekija. V naravo se razširijo po naravni poti s semeni, ki jih raznašajo veter, voda, ptice, ali pa z našo pomočjo, če v naravo namesto v zbirni center ali domači kompost odlagamo ostanke z vrtov, pojasnjujejo na Mestni občini Kranj. 

Kaj so invazivne tujerodne vrste? 

Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali so tujerodne vrste, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste in/ali zdravje ljudi in gospodarstvo. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih. 

Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali nanje prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb, pojasnjujejo na straneh vlade. 

Invazivne tujerodne rastline s svojim agresivnim širjenjem povzročajo ogromno škodo v naravnem okolju. Zato je na osnovi lanskoletnega primera dobre prakse, ki jo je kot prva izvedla Mestna občina Kranj, letos na Gorenjskem nastala pobuda, da se občine povežejo in pripravijo skupno akcijo odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin, na katero vabijo vse zainteresirane posameznike ter različna društva, pozivajo v Mestni občini Kranj. 

Kako jih razširja človek?

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo tudi z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile z živalskih farm, druge smo izpustili iz akvarijev. 

Težave, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste, in tveganje za njihovo razširitev se hitro povečujejo zaradi naraščajoče globalne trgovine, transporta, turizma in splošne mobilnosti. Zaradi pričakovanih podnebnih sprememb to postaja še bolj pereče, opozarjajo pristojni. 

Vplivi na zdravje ljudi

V Sloveniji so zdaj najbolj znane tujerodne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi, pelinolistna ambrozija, orjaški dežen in tigrasti komar. Prva zaradi svojega peloda, ki pri številnih ljudeh povzroča alergije, drugi zaradi opeklin, tretji pa zaradi neprijetnih pikov in kot možni prenašalec bolezni. Poznamo pa tudi druge invazivne tujerodne vrste, ki nam povzročajo zdravstvene težave. 

Te vrste pa povzročajo tudi gospodarsko škodo. Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno, ko namnožitev posamezne vrste vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanje komercialno izkoriščanih vrst, ali pa ko je treba zaradi neke vrste spremeniti načine ravnanj (pogostejša košnja, večja zahtevnost ter pogostejša čiščenja in popravila in podobno). Posredno pa nastajajo stroški tudi z ukrepi za preprečevanje razširitve invazivnih vrst (tretiranje predmetov, pogostejša preverjanja oziroma kontrole produktov in podobno), z ukrepi za vzdrževanje populacij ali pa z njihovim odstranjevanjem.

"Zavedati se moramo, da je odstranjevanje ITV dolgotrajen proces, ki zahteva večletno delo, vztrajnost in natančnost. Z vztrajnostjo lahko vrsto na posamezni lokaciji tudi trajno odstranimo in damo novo priložnost domorodnim vrstam, da ponovno zasedejo svoje mesto v naravi," izpostavljajo v občini Kranj. 

Kako ravnati? 

Opažanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali sporočimo prek spletnega računalniškega programa ali mobilne aplikacije na androidnih telefonih Inazivke, svetujejo na vladi. 

- Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.

- Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo.

- V društvih – na primer hortikulturnih, ljubiteljev akvarijskih živali, turistično-olepševalnih – organizirajmo izobraževanje svojih članov o invazivnih tujerodnih vrstah in ravnajmo tako, da bo tveganje kar najmanjše.

- O invazivnih tujerodnih vrstah poučimo tudi svoje prijatelje in sosede.

- Na vrtu invazivne okrasne rastline zamenjajmo z neinvazivnimi.

- Skrbno ravnajmo z ostanki odstranjenih invazivnih rastlin.

 - Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.