Na sedimentnem morskem dnu se razprostirajo travniki morskih cvetnic, ki so pomembni v boju s podnebnimi spremembami. Iz kopnega jih lahko opazimo kot potopljene otočke črne barve. So ključni ekosistemi za številne, tudi komercialno pomembne organizme, saj zagotavljajo bivalne niše, hrano in zavetje. Zagotavljajo ekosistemske storitve, ki imajo velik pomen za dobrobit človeka, zagotavljajo zaščito obale pred erozijo, korenine in korenike stabilizirajo sedimente, listi celo upočasnjujejo vodne tokove, našteva dr. Martina Orlando Bonaca iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, vodja skupine za morsko biodiverziteto.

Kopalci naj se ne bojijo morskih trav, izpostavlja. To namreč niso smeti, ampak izredno koristni odmrli listi. Ob obalah Sardinije, kjer najdemo najlepše plaže v Sredozemlju, se vsi ti odmrli listi kopičijo na morski obali. Ne odstranjujejo jih zato, ker vedo, da so pomembni in varujejo obalo pred erozijo, poudarja. Odmrli listi morske trave pa se denimo uporabljajo tudi za večnamenska gnojila zaradi vsebnosti dragocenih makro- in mikroelementov.

In če vas morda med kopanjem oplazi kakšen list, pri tem pa začutite malce pekoč občutek, tega v resnici ni povzročila trava, ampak male morske vetrnice, ki se včasih pritrdijo nanjo. Kot poudarja, gre le za manjšo neprijetnost, ki ne povzroča resnih težav. 

Izredno pomembni ponori ogljika, a najbolj ogroženi ekosistemi na planetu 

Morski travniki so še posebej pomembni zato, ker proizvajajo kisik in so priznani kot globalni ponor ogljika. Na hektar namreč zadržujejo dvakrat več CO2 kot deževni gozdovi in predstavljajo več kot 10 odstotkov celotnega skladiščenja ogljika v oceanih, zato je primerjava z deževnimi gozdovi več kot upravičena. Ogljik se sicer skladišči tudi v drugih morskih organizmih, pa sedimentih, pojasnjuje Orlando Bonaca. 

A kot opozarja, je zaznan svetovni trend upadanja površine morskih travnikov: "Na globalni ravni izginjajo s pospešeno hitrostjo dva do pet odstotkov na leto, kar pomeni, da je izginila skoraj tretjina površine morskih travnikov in tako veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov na planetu." Za krčenje morskih travnikov so krivi različni pritiski, kot so poglabljanje morskega dna, plovne poti in pristaniške dejavnosti, pa tudi komercialne in rekreacijske dejavnosti, kot je denimo sidranje na travnikih. Poleg tega k izginjanju pomembnih travnikov botrujejo tudi onesnaženje, segrevanje in kisanje morske vode, v zadnjem času pa tudi različne okužbe z morskimi enoceličnimi protisti (Labyrinthula macrocystis). To se na začetku opazi kot majhne temne lise na listih morskih cvetnic. V nekaj dneh se proge razširijo in združijo, kar pripelje do izgube fotosintetske sposobnosti in plovnosti listov, našteva Orlando Bonaca. 

V Sloveniji velika površina stabilnih travnikov 

Kot pove sogovornica, so v Sredozemlju razširjene štiri vrste morskih cvetnic oziroma morskih trav. To so pozejdonka, kolenčasta cimodoceja, prava morska trava in mala morska trava. Vse vrste najdemo tudi v slovenskem morju, kjer prevladuje kolenčasta cimodoceja. Kot pojasnjuje Orlando Bonaca, ugotovitve kažejo, da v Sloveniji morski travniki pokrivajo približno 280 hektarjev sedimentnega dna. 

Na določenih območjih so se travniki skrčili, so se pa na drugih razširili, pove sogovornica, tako da lahko zaključimo, da imamo v slovenskem morju veliko površino stabilnih travnikov (približno 190 hektarjev). Glede na indeks za oceno stanja morskih travnikov (MediSkew), ki so ga razvili na Morski biološki postaji Piran, je stanje travnikov kolenčaste cimodoceje v slovenskem morju na splošno dobro, nekoliko slabše je tam, kjer je več pritiskov, denimo ob plovnih poteh.