Kmetje so tisočletja na mokrišča gledali kot na nekoristen kos zemlje in jih izsuševali. Toda v zadnjem stoletju se je stopnja uničevanja mokrišč hitro povečala. Zaradi tega skupaj z vplivom podnebne krize, črpanja podtalnice, požarov in dviga morske gladine so mokrišča postala eden najbolj ogroženih ekosistemov na svetu, piše Guardian. 

Uničenje je potekalo najhitreje v 50. letih 20. stoletja, ko so bile kmetom podeljene državne subvencije za izsuševanje zemlje v Severni Ameriki, Evropi in na Kitajskem, da bi na teh področjih ustvarili rodovitno zemljo za kmetijstvo in gozdarstvo. Španija je edina evropska država z več kot 50 odstotki nedotaknjenih mokrišč.

Do zdaj ni bilo natančnega podatka, koliko mokrišč na svetu je še ostalo in koliko jih je večinoma človeška dejavnost izbrisala. Ocene znanstvenikov so nakazovale, da je bilo od leta 1700 na svetu uničenih med 28 in 87 odstotkov mokrišč.  Raziskovalci so zdaj prvič združili svetovne zgodovinske zapise z zemljevidi današnjih mokrišč in tako ustvarili natančnejšo globalno sliko. Ugotovili so, da je bilo globalno uničenih okoli 20 odstotkov vseh mokrišč. A v nekaterih delih sveta je odstotek precej višji. 

Najbolj prizadeto območje je tako prav Evropa. Irska je denimo, kot kažejo ugotovitve, izgubila več kot 90 odstotkov mokrišč, Nemčija, Litva in Madžarska več kot 80 odstotkov, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Italija pa več kot 75 odstotkov. 

Kljub temu, da so nekatere regije zelo prizadete, splošna slika kaže, da se da škodo še popraviti oziroma marsikaj rešiti, pravijo raziskovalci. "Dobra novica je, da še ni prepozno za zaščito večine mokrišč na svetu," je izpostavil vodja raziskave, objavljene v znanstveni reviji Nature, Etienne Fluet-Chouinard z univerze Stanford. 

Eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji 

"Mokrišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo," so, kot smo poročali, spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot poudarjajo, mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende ZN 2030.

Zdrava mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, so še poudarili na ministrstvu: "Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ki so izjemnega pomena za reševanje podnebno-biodiverzitetne in vodne krize, globalnega izziva, kakršen do sedaj še ni bil zabeležen. Na naravi temelječe rešitve imajo celostno pozitiven vpliv na naravo in ljudi ter za razliko od dobro izvedenih tehničnih rešitev ne povzročajo negativnih vplivov na okolje."

Kot izpostavljajo, zdrava mokrišča zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so kakovostna pitna voda, prehranske dobrine, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot so suša in poplave. Kot naštevajo, so mokrišča naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. Zagotavljajo nam večino sladke vode. Obenem so mokrišča naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna, saj so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav.