V raziskavi, ki so jo nedavno objavili v znanstveni reviji PLOS Biology, je ekipa raziskovalcev z Univerze v Cambridgu pod vodstvom profesorja Andrewa Tanentzapa ugotovila, da je bila koncentracija mikrodelcev v jezerih na območjih, kjer je večja človeška aktivnost, večja za kar štirikrat, na območjih, kjer je manj gozdnih površin, pa je bila podvojena. 

Ugotovili so, da so koncentracije plastičnih mikrodelcev v jezerih višje, kot so sprva predvidevali oziroma so pokazale prejšnje raziskave. Poleg tega pa je raziskava potrdila, da sta človeška dejavnost in raba okolice jezer lahko močan indikator onesnaženja jezera z mikroplastiko in drugimi umetno narejenimi mikrovlakni.

Zato, da bi bolje razumeli, kakšno je stanje glede plastičnih delcev in umetnih vlaken v jezerih, so se raziskovalci odpravili na teren. Med aprilom in septembrom 2019 so vzorčili vode 67 evropskih jezer, ki se raztezajo na 30 stopinjah zemljepisne širine in v različnih okoljih. 

Pod mikroskopom so nato prešteli mikrodelce v vzorcih jezer, s kemičnimi analizami pa izmerili kakovost vode. Rezultate so nato primerjali z zbranimi podatki o samem okolju, v katerem se nahaja posamezno jezero. Preverili so tudi, ali je onesnaženje pogostejše v jezerih, ki ležijo na območju, kjer se na podlagi dostopnih podatkov, ustvarja in zbira več odpadkov.  

"Rek, ki mi pogosto pride na misel pri tem, je 'daleč od oči, daleč od srca'. Na jezera zlahka pozabljamo, saj ne vidimo, kaj se dogaja pod njimi," je za Čas za zemljo poudaril vodja raziskovalne ekipe. Največ pozornosti namreč znanstveniki in ljudje usmerjajo na oceane. "Vendar smo odkrili, da so evropska jezera – naši viri pitne vode – podobno onesnaženi z mikroskopsko plastiko in umetnimi vlakni," je ob objavi raziskave poudaril Tanentzap. 

Prisotnost plastičnih mikrodelcev v vodnih ekosistemih je škodljiva predvsem zato, ker jih lahko zaužijejo različne vrste živali, vključno z velikimi vretenčarji. Poleg tega pa lahko mikroplastika močno poslabša kakovost vode. 

V raziskavo vključeno tudi Blejsko jezero

"Ena od območij, ki smo jih raziskali, je tudi čudovito Blejsko jezero. Poleg tega smo vzorčili tudi nekatera jezera na Hrvaškem in v Avstriji," je za Čas za zemljo pojasnil Tanentzap, vodja raziskovalne ekipe. Vzorčenje na Blejskem jezeru je potekalo 24. aprila 2019. Kot je pojasnil, je bila koncentracija mikrodelcev precej povprečna, saj se je Blejsko jezero uvrstilo na 34. mesto med 67 analiziranimi jezeri. "V naših vzrocih smo našli umetna vlakna, kar je prav tako bilo precej tipično. Kaj drugega pa ni izstopalo, razen seveda neverjetnega razgleda," pravi vodja raziskovalcev. 

Poudaril jem, da bi bilo dobro, če bi lokalne oblasti skušale odkriti natančen izvor onesnaženja z mikrodelci. "Glede na baze podatkov Evropske unije pa na tem območju ni nobenih komunalnih čistilnih naprav in pravzaprav je večina območja jezera pokritega z gozdovi. Seveda pa bi bil to dober lokalni raziskovalni projekt in z veseljem bi se sam vrnil in ga opravil, če bi za to dobil evropska sredstva," je dejal.

Bi lahko mikroorganizmi v jezerih pomagali pri razkroju mikroplastike?

V študiji so upoštevali zgolj mikrodelce, ki so manjši od petih milimetrov. Ker so makrodelce (delci večji od petih milimetrov) iz te študije izključili, čeprav so še vedno lahko škodljivi za okolje, je tudi ta ocena količine plastičnih in umetnih delcev, ki se nabira v jezerih, podcenjena. 

Zanimiva ugotovitev pa je, da so raziskovalci našli petkrat manj plastičnih mikrodelcev v jezerih, kjer je bilo aktivnih več mikroorganizmov. To nakazuje na to, da morda nekateri mikroorganizmi, ki so prisotni v naravi, lahko pomagajo pri sanaciji onesnaženosti z mikroplastiko. Vendar raziskovalci poudarjajo, da bi morali v prihodnje izvesti dodatne raziskave, s katerimi bi izolirali mikroorganizme iz naravnih okolij in testirali njihovo sposobnost za razkrajanje mikroplastike in drugih umetnih vlaken. 

Po mnenju avtorjev pa ta študija predstavlja dragoceno bazo dokazov, ki lahko pomaga pri določanju prioritet spremljanja in saniranja antropogenih naplavin v svetovnih jezerih. "Ker antropogeni odpadki še naprej onesnažujejo okolje, bodo naši podatki pripomogli h kontekstualizaciji prihodnjega dela, naši modeli pa lahko pomagajo pri nadzoru in sanaciji." Med drugim namreč pomaga prepoznati vire onesnaženja z mikrodelci glede na rabo območja in kakovost vode. 

"Eden najlažjih ukrepov, ki jih lahko posamezniki sprejmejo, da zmanjšajo to težavo, je ta, da se izognejo uporabi plastike za enkratno uporabo in da dobro premislijo o tem, kako ravnajo s svojimi odpadki," je za konec poudaril Tanentzap.