Kot smo že poročali, plastika v naravi razpada na vedno manjše delce, ki jih, če so veliki od 300 mikrometrov do 5 milimetrov, imenujemo mikroplastika. Ta pa je zašla že v vse 'pore' našega življenja, tudi dobesedno. 

V kozmetiki se uporablja za odstranjevanje odmrle kože, za nadzor gostote izdelka ... 

Kot poudarjajo v poročilu, se vsako leto v Evropi v okolje kot posledica uporabe kozmetičnih izdelkov sprosti približno 3800 ton mikroplastike. To je ocena Evropske agencije za kemikalije (ECHA).  Kot pojasnjujejo v agenciji, mikroplastika pomeni trdne plastične delce, ki so sestavljeni iz zmesi polimerov in funkcionalnih dodatkov. Vsebujejo lahko tudi ostanke nečistoč. Mikroplastika se lahko nenamerno tvori ob obrabi večjih kosov plastike, kot so avtomobilske pnevmatike ali sintetične tkanine. Vendar pa se izdeluje tudi namerno in dodaja v izdelke za posebne namene, kot so kroglice za luščenje kože v pilingih za obraz in telo.

Kot poudarjajo v ECHI, mikroplastiko namerno dodajajo v številne izdelke, vključno z gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi, kozmetiko, gospodinjskimi in industrijskimi detergenti, čistili, barvami in izdelki, ki se uporabljajo v naftni industriji in industriji zemeljskega plina. Mikroplastika se uporablja tudi kot polnilni material za športna igrišča iz umetne trave.

V potrošniških izdelkih so delci mikroplastike najbolj znani kot abrazivi, npr. sredstva za odstranjevanje odmrle kože in čiščenje kože v kozmetiki, znana kot mikrokroglice, lahko pa imajo tudi druge funkcije, kot je nadzor viskoznosti (gostote), videza in obstojnosti izdelka. Uporabljajo se celo kot bleščice ali ličila, naštevajo v Evropski agenciji za kemikalije. Tako se ocenjuje, da se v EU/EGP vsako leto skupno uporabi približno 145.000 ton mikroplastike.

Evropska unija zato namerava omejiti namerno dodajanje mikroplastike v kozmetične izdelke, saj tovrstni delci pomenijo tveganje za okolje, morebitni negativni učinki na zdravje ljudi pa še niso jasni: "Ko mikroplastika enkrat pride v okolje, se biološko ne razgradi. Kopiči se v živalih, vključno z ribami in lupinarji, nato pa jo tudi ljudje pojedo v obliki hrane. Mikroplastiko so našli v morskih, sladkovodnih in kopenskih ekosistemih ter v hrani in pitni vodi. Njeno stalno sproščanje prispeva k trajnemu onesnaženju naših ekosistemov in prehranskih verig. Izpostavljenost mikroplastiki v laboratorijskih študijah so povezali z vrsto negativnih (eko)toksičnih in fizičnih učinkov na žive organizme," so posvarili v ECHI. 

Omejitve na ravni EU naj bi sprejeli do konca letošnjega leta. Več držav članic EU je zaradi pomislekov glede okolja in zdravja ljudi sicer že sprejelo ali predlagalo nacionalne prepovedi namerne uporabe mikroplastike v potrošniških izdelkih. Prepovedi se nanašajo predvsem na uporabo mikrokroglic v kozmetiki, ki sicer delujejo kot abrazivno in čistilno sredstvo, vendar se po uporabi izperejo v odtok, še sporočajo z ECHE. 

Naši lepotni rituali polni plastike

Fundacija The plastic soup je tako analizirala 7704 kozmetične izdelke, ki jih najdemo na evropskih prodajnih policah. Kot so ugotovili, je skoraj devet od desetih analiziranih izdelkov, natančneje 87 % vseh analiziranih produktov, vsebovalo mikroplastiko. 

V poročilu tako ugotavljajo, da je naša osebna nega s kozmetičnimi izdelki, ki jih pri tem uporabljamo, pravzaprav polna plastičnih sestavin. Kot poudarjajo, kozmetična industrija uporabi kar 8700 ton mikroplastike vsako leto, in vsa ta plastika najde pot v ekosisteme, kar je zaskrbljujoče, so sklenili.