Nedavne raziskave so mikroplastične delce potrdile v prašnih delcih, v hrani, sadju, celo v ustekleničeni vodi, kot posledica tega pa se je ta znašla tudi v človeških iztrebkih. Izpostavljenost mikroplastiki je potencialno zdravstveno tveganje za ljudi. Zaenkrat sicer še ni jasnih dokazov, kako natančno mikroplastika ob zaužitju vpliva na človeka in ali ima ta posledice na zdravje ljudi.

V študiji manjšega obsega, o kateri poroča britanski Guardian, so raziskovalci na University School of Medicine iz New Yorka odkrili, da imajo dojenčki v svojih iztrebkih kar od desetkrat do dvajsetkrat večjo koncentracijo mikoplastičnih delcev kot odrasli. Še posebej je izstopala PET-plastika. Ta material se uporablja predvsem pri proizvodnji plastenk, etuijev za mobilne telefone, tekstilnih vlaken, našteva Guardian. 

"Človeška izpostavljenost mikroplastiki je zagotovo zdravstveno tveganje," je dejal Kurunthachalam Kannan, vodja raziskave, ki poudarja, da moramo zato več napora vložiti v to, da zmanjšamo predvsem izpostavljenost otrok. Izdelki za otroke bi morali biti tako narejeni iz drugih materialov, je prepričan. 

Predvidevanja raziskovalcev sicer kažejo, da naj bi povprečen človek zaužil do pet gramov mikroplastike na teden. Nekaj mikroplastike se izloči iz telesa, preostanek pa bi se lahko nabiral v telesnih organih, predvidevajo znanstveniki. Nedavne raziskave kažejo celo, da del mikroplastičnih delcev lahko vstopi v krvni obtok. O tem, kakšen vpliv ima zaužitje mikroplastičnih delcev na človeka, še ni veliko znanega, a laboratorijski poskusi na živalih so pokazali, da bi lahko povzročali vnetja in določene presnovne težave, piše Guardian. 

 V študiji so analizirali iztrebke šestih dojenčkov in desetih odraslih. Vsak vzorec je vseboval vsaj en tip mikroplastičnih delcev. "Presenečeni smo bili, da smo našli višje ravni delcev v iztrebkih dojenčkov kot v iztrebkih odraslih, je za Guardian dejal vodja študije: "To lahko pripišemo specifičnemu vedenju dojenčkov, v njihovih ustih se namreč znajdejo dude, stekleničke, medtem ko se plazijo po tleh in kavčih, pa tja zaidejo tudi tekstilna vlakna, plastične stekleničke, žlice, vse to pa lahko pripomore k večji izpostavljenosti mikroplastiki."  

Ugotovitve se skladajo z ostalimi ugotovitvami študij, ki so se ukvarjale z mikroplastiko v človeških izločkih, čeprav teh še ni veliko. Nekateri znanstveniki so sicer v komentarju nad študijo izrazili pomisleke o rezultatih, saj da je možno, da so se vzorci kontaminirali denimo s plenicami, ki prav tako vsebujejo mikroplastiko. 

Prva takšna raziskava, o kateri so znanstveniki poročali lani, je sicer pokazala, da dojenčki, ki se hranijo prek stekleničke, zaužijejo milijone mikroplastičnih delcev na dan in da je izpostavljenost otrok mikroplastiki precej višja, kot so predvidevali dotlej.

Sledi mikroplastike našli tudi v placenti

Decembra lani so raziskovalci rimske bolnišnice Fatebenefratelli ter politehnike italijanske dežele Marke prvič v človeški posteljici odkrili sledove mikroplastike. Znanstveniki so ugotovili, da so bile placente, ki so jih preiskovali, sestavljene ne samo iz človeških celic, ampak tudi iz neorganskih snovi. 

Znanstveniki so proučevali posteljice šestih zdravih nosečnic, starih od 18 do 40 let, ki so privolile v sodelovanje. V posteljicah so našli 12 drobcev mikroplastike, med drugim polipropilen, ki se uporablja tudi za izdelavo plastičnih zadrg.

"Ob prisotnosti plastike v telesih prihaja do motenj imunskega sistema, ki celo to, kar ni organsko, prepozna za svoje. Mame otrok so bile šokirane, ko so izvedele za to," je dejal avtor raziskave in direktor ginekologije rimske bolnišnice Antonio Ragusa.

Nevarnosti za zdravje otrok, ki imajo že ob rojstvu v sebi mikroplastiko, še niso znane. Po mnenju strokovnjakov je mikroplastika v telo vstopila skozi materina pljuča ali s prehrano prek črevesja. Rezultate italijanske raziskave so objavili v znanstveni reviji Environment International.

Ameriški znanstveniki, ki se v okviru Ameriškega kemičnega združenja ukvarjajo z raziskovanjem plastike, so avgusta lani opravili prvo raziskavo prisotnosti drobcev plastike v človeških telesih na svetu in ugotovili, da so bili ti prisotni v vseh 47 analiziranih vzorcih človeškega telesa. 

Znanstveniki so v vzorcih, vzetih iz pljuč, jeter, vranice in ledvic, za katere se predvideva, da bi bili lahko med vsemi človeškimi organi najbolj izpostavljeni drobcem plastike in njihovemu filtriranju oziroma nalaganju, našli mikroplastiko in nanoplastiko. 

Zaznali so na desetine tipov plastičnih komponent, tudi polietilen, ki se ga uporablja za plastične vrečke, in polietilen tereftalat, ki je sestavni del plastičnih steklenic. V vseh 47 vzorcih so našli bisphenol A (BPA), kemikalijo, ki je kljub zdravstvenim pomislekom sestavina pakirne embalaže za hrano, je poročala STA.