Drevesa iz ozračja srkajo ogljikov dioksid, zato so pomembno orožje v boju proti podnebni krizi. V zadnjih letih so se razcveteli številni projekti za ogljično izravnavo, ki delujejo na principu sajenja dreves, kar naj bi izničilo okoljski vtis našega izdelka ali storitve. A seveda stvar še zdaleč ni tako preprosta.  

Poročali smo že o številnih pasteh in ovirah takšnih shem, ki imajo zelo dvomljiv učinek. Nova raziskava, o kateri poroča Euronews, pa ugotavlja, da bi lahko poleg pozitivnih učinkov na okolje, takšne sheme na napačnih lokacijah celo povzročale okoljsko škodo. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Communications. 

Kot so ugotovili znanstveniki, lahko preveč dreves na enem območju povzroči, da se manj sončnega sevanja odbije nazaj iz površine Zemlje, kar pa povzroči, da naš planet pravzaprav posrka več toplote. Drevesa namreč povzročijo, da površje na tem območju postane temnejše, ima manjši albedo, zato odbija manj sončne svetlobe. 

Raziskovalci so opozorili, da pri ocenjevanju učinkov shem sajenja dreves, doslej večinoma niso upoštevali učinka albeda oziroma spremembe albeda tal. Albedo nam pove, kolikšen del vpadne svetlobe se odbije od površine telesa. Največji albedo je v poledenelih delih sveta – neokrnjena sneg in led lahko namreč odbijeta kar do 90 odstotkov sončne energije. Kaj to pomeni? Če spreminjamo rabo tal, s tem spreminjamo tudi odbojnost tal za sončno sevanje. Če denimo spremenimo površino iz gozda v njivo, ki je dokaj svetla, se odbojnost te površine poveča, kar pa deluje hladilno za naš planet in obratno. 

In kot so ugotovili raziskovalci, so doslej močno precenjevali podnebne koristi sajenja dodatnih dreves, ravno zato, ker niso upoštevali učinka albeda. A vse ni tako črno. V raziskavi so namreč določili tudi območja, kjer je potencial sajenja dreves največji in kjer bi dodatna drevesa lahko imela največji pozitivni vpliv na naše podnebje. Kot so zaključili, je sajenje dreves lahko še vedno učinkovito orodje proti podnebni krizi in ima številne pozitivne učinke na naš planet, a pri ocenjevanju učinkovitosti shem sajenja dreves je treba v prihodnje upoštevati tudi učinek albeda in izbirati lokacije, ki ne bodo še dodatno segrevale našega planeta.

Katera so najbolj primerna območja  na Zemlji za sajenje dreves? 

Najbolj primerna območja za sajenje dreves so tako vlažna tropska območja, kot so Amazonija v Južni Ameriki, Kongova kotlina v osrednji Afriki in tropski gozdovi v jugovzhodni Aziji. Vsako dodatno drevo namreč tam le malo vpliva na albedo, obenem pa lahko veliko prispeva k zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja. Po drugi strani so najmanj primerna območja za sajenje novih dreves travnata območja v zmernih zemljepisnih širinah in savanska območja. A tudi s podnebnega vidika najbolj primerna območja za pogozdovanje po ugotovitvah študije k ohlajanju ozračja ob upoštevanju albeda prispevajo za 20 odstotkov manj od ocen, je poročala STA. 

Ogljične izravnave kot izgovor za odlaganje sistemskih reform 

Ogljičnih izravnav ne smemo uporabljati kot izgovor za odlaganje sistemskih reform proizvodnje in rabe energije, ki so nujno potrebne – na koncu moramo drastično zmanjšati emisije, da bi preprečili katastrofo, in samo z izravnavo tega nikoli ne bomo dosegli, so za naš portal že poudarili pri društvu za sonaraven razvoj Focus.

Pri Focusu so poudarili, da nekatere ogljične izravnave ne le, da ne pomagajo okolju, ampak so celo nevarne za okolje. Zakaj? Kot odgovarjajo pri Focusu, je prvi razlog povezan z vrsto projektov, ki se spodbujajo: "V primeru projektov sajenja dreves naj bi ti predstavljali protiutež krčenju gozdov, ki se v velikem obsegu dogaja po vsem svetu, tudi v Evropi (Švedska, Estonija, Poljska in Romunija). Vendar le z vidika nevtralizacije CO2. Ne smemo pozabiti, da s sajenjem novih dreves nikoli ne bomo obnovili ekosistemov, ki so bili izgubljeni, in vrnili izumrlih vrst. Če upoštevamo druge vrste projektov, zlasti tiste, ki so namenjeni razvoju obnovljivih virov energije, se moramo prav tako zavedati, da njihov vpliv na okolje ni zanemarljiv. "

Tudi če je shema zastavljena dobro, je s podnebnega vidika lahko celo slabša, kot če ne bi storili ničesar, svarijo pri Focusu: "Če ljudje mislijo, da so njihove dejavnosti, ki povzročajo emisije ogljika, izravnane, si operejo roke in so zadovoljni, saj da tako varujejo planet. A v resnici se v ozadju, za kuliso zavajajočih oznak, odvija vse po starem." Pri ogljičnih izravnavah gre za preusmerjanje pozornosti, so prepričani: "Pri nakupu nam ni treba razmišljati o spremembi nakupovalnih navad in prekomerni potrošnji, saj podjetje kar namesto nas opravi razmislek in še ponudi rešitev.  Npr. sajenje dreves, ki naj bi izničilo vse morebitne negativne vplive na okolje, ki jih je proizvodnja in prodaja izdelka povzročila. A tovrstne sheme le redko nadomestijo nastale emisije, hkrati pa so lahko problematične tudi z vidika lokalne biotske raznovrstnosti. Če je proces pogozdovanja slabo zastavljen, lahko naredi več škode kot koristi."

Ko ljudje kupijo ogljično izravnavo, se projekt običajno izvaja daleč stran od njih, zato je težko zagotoviti, da se obljubljeni ukrepi projekta učinkovito izvajajo, opažajo pri Focusu. Zato so bili razviti številni visokokakovostni standardi, ki naj bi zagotavljali, da projekti izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med ogljične izravnave in delujejo, kot je bilo predvideno. Težava je v tem, da so tudi standardi ter njihova učinkovitost in odgovornost pod velikim vprašajem, so še posvarili v Focusu.