Obseg debla 15 metrov visokega drevesa leta meri dobra dva metra.  Kot so ob tej priložnosti sporočili z Mestne občine Ljubljana (MOL), ga je v preteklosti zaznamovalo nepravilno vzdrževanje: "To dvodebelno drevo je bilo v preteklosti nepravilno vzdrževano. Bilo je 'obglavljeno', kar drevo oslabi in povzroči bujno rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov in stem, kar pomeni večjo možnost hitrejšega propada drevesa. Takšno obrezovanje lahko škoduje zdravju dreves in veča tveganje za njihovo neposredno okolico v prihodnosti."

Kavkaški krilati oreškar izvira s Kavkaza in iz severnega Irana. Je mogočno drevo, ki zelo raste in zahteva veliko prostora. Običajno ima več debel, tvori gosto krošnjo in ima velike pernate liste, ki so sestavljeni iz več suličastih lističev. Plod tvorijo 20–40 centimetrov dolgi grozdi z nanizanimi drobnimi oreški z dvema kriloma, ki ostanejo v zimskih mesecih na drevesu in ne odpadejo do pomladi. Drevo proizvaja številne koreninske izrastke, posebno na vlažnih tleh in če so poškodovane korenine, so pojasnili na MOL. 

Obglavljanje dreves ni sprejemljivo 

A bežigrajski borec si je naziv leta pošteno zaslužil – za zdaj uspešno prerašča poškodbe, ki so posledica nepravilne nege. "Drevo naj nosi sporočilo, da pri izbiri drevesa pazimo, katera vrsta je primerna za kateri prostor, in če izberemo vrsto, ki v končni velikosti preraste prostor, ki ga ima drevo na razpolago, preverimo, ali je možno drevesu s pravočasno rezjo omejiti rast, ne pa je s tem ohromiti. Predvsem pa poudarjamo, da 'obglavljanje' dreves ni sprejemljivo," je izpostavila Petja Pirnat, strokovna sodelavka Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, ki se ukvarja z mestnimi drevesi. 

Podžupan Ljubljane, prof.  Janez Koželj, je dodal: "To drevo je posebno, ker se je kljub obglavljanju in nepravilni negi v preteklosti znalo prilagoditi, in sicer tako, da je dobilo drugačno krošnjo, kot je značilno za to obliko dreves – krošnjo kroglaste oblike, ki zdaj opravlja tudi estetsko funkcijo. To drevo imajo otroci in tukajšnji sosedje radi kljub njegovi težki usodi. In to je pomembno, kajti če imaš nekaj rad, potem za to skrbiš." 

 Kot opozarjajo na občini, pri obrezovanju dreves na zasebnih zemljiščih sicer vse prepogosto opažajo, da gre za ‘obglavljanje’ zdravih odraslih dreves, čemur kot občina močno nasprotujejo: "‘Obglavljanje’ drevo oslabi ali povzroči še bujnejšo rast stranskih poganjkov, hkrati pa je zaradi velikih odprtih delov omogočen hitrejši vdor patogenih organizmov, s tem pa se poveča možnost za hitrejši propad drevesa. Dolgoročno je takšno drevo dražje za vzdrževanje, lahko je tudi nevarnejše, količina listne mase pa ni manjša."

Na občini zato odstranjujejo suha, poškodovana ali kako drugače nevarna drevesa: "Zaradi sence, obilice listja, semen ali drugih nevšečnosti dreves ne odstranjujemo. Odstranjevanje dreves zaradi strahu pred morebitnim podrtjem v ekstremnih razmerah tudi ni dopustno. Velikost dreves sama po sebi ne pomeni nevarnosti."

Natančna starost drevesa ni znana

Natančna starost tega drevesa ni znana oziroma je ni mogoče določiti na podlagi vizualne ocene. Predvidoma je drevo staro kot okoliški objekti, ki so bili zgrajeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zanj so doslej verjetno skrbeli občani v neposredni okolici, so še sporočili. 

Prvo drevo leta je leta 2019 postala mogočna platana, ki stoji na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice in ki s 596 cm obsega in 33 metri višine sodi med najdebelejša drevesa te vrste v Ljubljani in Sloveniji. Hkrati spada med najstarejša drevesa v mestu. Lani pa je ta laskavi naziv pripadel povešavi bukvi, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93 in za katero vzorno skrbijo lastniki zemljišča, so spomnili na MOL. 

 Slovenska prestolnica prepoznana kot mesto dreves

Ljubljana je že dve leti zapored prepoznana kot mesto dreves v okviru programa Tree Cities of the World. Priznanje sta Ljubljani podelili Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki na ta način spodbujata mesta k skrbi za svoja drevesa. Ljubljana je tako uvrščena med 120 mest iz 63 držav s tem naslovom, izpostavljajo na MOL.

MOL zagotavlja, da se zavedajo izjemnega pomena mestnih dreves, zato si po lastnih besedah prizadevajo, da bi ohranili prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajajo tudi nova: "V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadimo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest in parkirišč ter ob vzpostavitvah novih površin. Skrbimo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih. Za drevesa na zemljiščih Mestne občine Ljubljana in na javnih površinah skrbimo skladno s strokovnimi smernicami, ves čas pa o pravilnem ravnanju z drevjem ozaveščamo tudi lastnike zasebnih zemljišč, na katerih rastejo drevesa."

Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna ekipa javnega podjetja VOKA SNAGA, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves, vsako drevo na javnih površinah pa strokovnjaki JP VOKA SNAGA enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na podlagi tega izdelajo načrt oskrbe zanj, so pojasnili, kako skrbijo za vzdrževanje "zelenega imidža mesta": "Če je le mogoče, še posebej varujemo tista, ki so že dosegla določeno starost in s tem tudi obseg. Drevesa so namreč v mestu dragocena, saj proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco ter filtrirajo, ohlajajo in vlažijo zrak. Naravno razrasla so lepa in z vsemi svojimi koristmi izboljšujejo kakovost bivanja." 

Kot zagotavljajo, pri obrezovanju upoštevajo pravila arboristične stroke (EAC – Evropska navodila za obžagovanje dreves). Odstranjevanje vrhov ali večine večjih vej ni dopustno. Pri obrezovanju dreves se lahko odstrani največ 15 % žive listne površine. Premer vej, ki ostanejo, mora biti vsaj 1/3 premera odstranjenega dela (največ 5 cm oz. 10 cm velik premer odžaganega mesta veje), pojasnjujejo.