
"Čestitamo, ker ste si znova prislužili ta laskavi status," so organizatorji zapisali ob obvestilu o podelitvi naziva mesto dreves. Priznanje vsako leto podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru programa Tree cities of the World.
To je že tretje leto zapored, da je Ljubljana, ki se zaveda pomena dreves za mesto, družbo in posameznike, prejela to priznanje. Prejela ga je že leta 2019 in 2020, za leto 2021 pa ga je poleg Ljubljane prejelo še 137 mest iz 21 držav.
Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. "V Mestni občini Ljubljana (MOL) smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je Zelena prestolnica Evrope 2016 res dobesedno zelena," so v sporočilu za javnost zapisali v MOL.
Tako so v letu 2021 namenili več kot 100.000 evrov več sredstev za drevesa v primerjavi z letom 2020 oziroma skoraj 25 odstotkov več. Predvsem na račun sajenja novih dreves in obrezovanja. "Dodatno pozornost smo namenili tudi vključevanju različnih javnosti pri ozaveščanju in skrbi za drevesa. Tako se lahko zahvalimo širši lokalni skupnosti, šolam in vrtcem ter številnim posameznikom, ki so sodelovali pri tem. Vsi skupaj smo zaslužni, da lahko v Ljubljani 'praznujemo' dosežke, kot je naziv mesto dreves," so poudarili v MOL.

Vsako leto zasadijo od 300 do 600 dreves
V Ljubljani se zavedajo, da so mestno drevje in gozdovi "vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti".
"Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova," pravijo na občini.
Vsako leto v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadijo od 300 do 600 dreves. Pogosto jih zasadijo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvi novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in pogozdovanje v gozdovih.
"V letu 2021 smo zasadili 1080 dreves, letos pa bomo v spomladanskem času v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili okoli 280 novih dreves. Nekaj drevoredov bomo osnovali popolnoma na novo, na primer ob Ulici Martina Krpana (11 dreves smo že zasadili v sodelovanju z vrtcem Hans Christian Andersen) ter na Prušnikovi in Teslovi ulici. Nekaj drevoredov bomo obnovili, kakor smo že tistega v parku Kodeljevo, dodatno še ob Rožičevi ulici, Hladnikovi cesti in na POT-i," so zapisali. Poleg tega bodo ob Cesti dveh cesarjev dokončali drevored, ki so ga zasnovali v lanskem letu.

Na nekaj lokacijah pa bodo nadomestili drevesa, ki so jih v preteklosti odstranili zaradi oslabljenosti, bolezni, škodljivcev ali kakega drugega utemeljenega razloga.
Mlade divje kostanje in japonske češnje zaščitili pred soncem
Za drevesa skrbijo tudi z različnimi ukrepi, s katerimi jih varujejo in negujejo. Tako so denimo mlada drevesa v Četrtni skupnosti Trnovo zaščitili pred škodljivim soncem oziroma "sončnimi opeklinami".
"Podobno kot pri ljudeh lahko 'sončenje' pri določenih vrstah dreves poškoduje zunanjo plast stebel in debel ter povzroči lezije, ki nato omogočijo vdor različnih bolezni. Zaščita pred soncem je potrebna pri določenih občutljivih drevesnih vrstah, še posebej pri mladih sadikah, ki imajo v prvih letih tanko skorjo. Zaradi izpostavljenosti teh rastlin temperaturnim razlikam ob toplih popoldnevih, ki jim sledijo hladne noči z mrazom, najpogosteje te poškodbe opazimo v zgodnjih pomladnih mesecih. Ta pojav se imenuje sončev ožig (angleško 'sun scald')," so pojasnili.
Zato so novozasajena drevesa v drevoredu japonskih češenj ob Kopačevi cesti in drevoredu divjih kostanjev na Cesti v Mestni log zaščitili pred ožigom sončnih žarkov. "Za zaščito smo uporabili poseben bel premaz, ki zaradi visokega albeda odbija svetlobo in toploto s površine. Druga možnost zaščite so še različni ovoji, ki morajo biti zračni in ne smejo biti temnih barv (te namreč svetlobo in toploto vpijajo)."

KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV