Številni slovenski trgovci so letos sporočili, da ne bodo prodajali pirotehnike, v številnih slovenskih mestih že nekaj let ni organiziranega ognjemeta. Vedno glasnejša so opozorila o tem, kako škodljiva je pirotehnika tako za okolje kot za ljudi in seveda živali.  

Pozabljamo, da se pri eksploziji v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehniškega izdelka, in tudi reakcijski produkti v obliki plinov in zelo majhnih trdnih delcev, ki nastanejo pri reakciji s kisikom oz. pri reakciji med posameznimi deli eksploziva. Ognjemeti, petarde in iskrice povzročajo veliko in negospodarno onesnaženost ozračja s trdnimi delci ter predstavljajo tveganje za zdravje. 

Pred leti so onesnaženost zraka zaradi pirotehnike preučevali v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici v okviru projekta Nanoforce. Meritve so pokazale zaskrbljujoče stanje okolja, ki ga povzroča pirotehnika. Kot so pojasnili, so delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, veliki od 20 do 200 nanometrov, kar predstavlja petdesetinko do petinko mikrometra. Na njih se kondenzira zračna vlaga in nastane megla. Ta 'meglenost' je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, ko se delci še nahajajo blizu središča eksplozij in neposredno dokazuje prisotnost nanodelcev v ozračju, so pojasnili.

Kemijska analiza petminutnega ognjemeta 

Ob petminutnem ognjemetu, s katerim je bilo zaznamovano praznovanje 20. obletnice samostojnosti Slovenije, so denimo izmerili, da se je v ozračje sprostilo najmanj 1.000.000.000.000.000 nanodelcev oz. toliko, da bi z njimi 2,5-krat objeli Zemljo, če bi 50 nanometrov velike nanodelce zložili v vrsto drug zraven drugega, so pojasnili v zloženki, ki so jo pripravili z namenom ozaveščanja o škodljivosti pirotehnike.

Število nanodelcev in njihovo porazdelitev velikosti so merili s profesionalnim detektorjem nanodelcev, ki je bil postavljen 300 m stran od središča eksplozij. Ognjemet z raketami rdeče, oranžne, rumene, bele, modre in zelene barve je trajal pet minut. 

Najprej so po 17 minutah prispeli do merilne postaje večji delci s povprečno velikostjo 150 nm (19.000 delcev/cm3 ), potem pa uro po začetku ognjemeta še manjši nanodelci s povprečno velikostjo 60 nm (24.000 delcev/ cm3 ). Meritev je, kot so zapisali v analizi, jasno pokazala, da so to bili delci, ki jih je povzročil ognjemet.

Kemijska analiza teh nanodelcev je pokazala prisotnost fosforja, kalija, svinca, magnezija, aluminija, silicija, železa, bakra, kalcija, molibdena in natrija, so ugotovili. 

Ti elementi so namreč običajna sestavina pirotehničnih izdelkov. Magnezij tako gori z belim plamenom pri zelo visoki temperaturi in se uporablja kot sestavina za žareče zvezde. Aluminij se najpogosteje uporablja v moderni pirotehniki zaradi intenzivnega belega plamena, srebrnih isker ali pa močnega bliska. Bakrove spojine dajejo modro barvo ob gorenju, svinčeve spojine se včasih uporabljajo za vžig in za razpadajoče zvezde, železo oziroma železove spojine se uporabljajo za efekt rumenih, pahljačastih isker, kalijeve spojine vsebujejo najpogosteje uporabljeni oksidanti, kalcijeve spojine se dodajajo za oranžno rdečo barvo itd., uporabo kemije pri izdelavi pirotehnike, naštevajo v Laboratoriju za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici. 

Nevarne tudi na prvi pogled nedolžne otroške praskalice in iskrive

Tudi male otroške radosti pri prižiganju povsod dostopnih iskric niso le nedolžna zabava, še opozarjajo. Izmerili so nad 160.000 nanodelcev iz barijevih, aluminijevih in železovih reakcijskih produktov v cm3 zraka med prasketanjem ene same iskrice. Nanodelci dveh velikostnih redov, pod 20 nanometrov in okrog 100 nanometrov, so vztrajali v ozračju laboratorija več ur, so posvarili. 

Nanodelci so kemijsko zelo reaktivni, zato je njihovo vdihavanje zdravju škodljivo: ''Ko jih vdihnemo, se deloma izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri, v jetrih, ledvicah, vranici itd., kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje. Pri eksploziji dobijo veliko hitrost stran od centra eksplozije, kar jih med seboj oddalji in prepreči združevanje. S tem se ohranja njihova velika kemijska reaktivnost.''

Kot opozarjajo, ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Lokalno se onesnaženost izboljša tudi z vetrom, a v tem primeru jo samo izvozimo k sosedom, pojasnjujejo. 

Čeprav so viri trdnih delcev tudi drugi, kot so dizelski motorji, kurišča biomase, industrijski obrati, ognjemeti in druga pirotehnika znatno poslabšujejo kakovost zraka, poudarjajo in svarijo, da so sestavina pirotehničnih izdelkov za doseganje svetlobnih efektov visoko kemijsko aktivni kovinski prahovi, ki pri oksidaciji barvito zažarijo in kot majhni trdni delci kot reakcijski produkti ostanejo v ozračju. Prisotnost teh delcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov in jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu, svarijo. Neprijeten hrup, ki ga povzroča pirotehnika, je neznatna težava v primerjavi z dolgotrajno onesnaženostjo zraka, so sklenili. 

NIJZ: V času trajanja ognjemeta izpostavljenost delcem do 10-krat večja kot običajno

V času trajanja ognjemeta je izpostavljenost tem delcem lahko tudi do 10-krat večja kot običajno, so izračunali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V času od oktobra 2016 do avgusta 2017 so na NIJZ v sodelovanju z NLZOH izvajali raziskovalni projekt z naslovom Onesnaženost zraka z ultrafinimi delci in ocena možnih vplivov na zdravje zaradi ognjemetov. 

V okviru projekta so izvajali meritve ultrafinih delcev v zraku na izbrani lokaciji v Ljubljani. Želeli so oceniti stopnjo potencialne izpostavljenosti prebivalcev v času ognjemetov oziroma uporabe pirotehničnih sredstev večjega obsega, in sicer na osnovi vdihanega odmerka UFP. Tega so izračunali posebej za celotno obdobje od oktobra 2016 do avgusta 2017, za obdobje, v katerem ni bilo ognjemetov, in za obdobje, ko so bili izvedeni ognjemeti. Izkazalo se je, da je v času ognjemetov potencialna izpostavljenost ultrafinih delcev večja od običajne izpostavljenosti ultrafinih delcev, največji vdihani odmerek ultrafinih delcev pa je bil izračunan v primeru otrok do šest let. 

Z vidika vplivov na zdravje lahko ultrafini delci predstavljajo posebno tveganje za  otroke in mladostnike, nosečnice, starejše ljudi, bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolnike, svarijo na NIJZ.