V muzeju Bankarium v Ljubljani so danes predstavili rezultate letošnjih okoljskih meritev, ki jih je v okviru projekta GLWF - Green Light World Flight izvajal znani slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič, so sporočili iz GLWF. Raziskave, izvedene nad Azijo, so pokazale skrb vzbujajoče stanje ozračja na tem delu planeta kot posledico uporabe neprimernih energentov in zastarelih tehnologij, ki v največji meri prispevajo k onesnaževanju in povzročajo hude okoljske spremembe, so opozorili ob predstavitvi rezultatov. 

Matevž Lenarčič, ki je v preteklih letih večkrat letel okoli sveta in opravil številne meritve nad območji, kjer so tovrstne meritve redke, je večkrat izpostavil alarmantnost stanja tako na globalni kot na lokalni ravni. Alarmantno stanje ozračja terja nujne ukrepe, so opozorili. 

Lenarčič je meritve opravil aprila letos v zračnem prostoru 12 držav Bližnjega vzhoda in indijske podceline. Med izvajanjem meritev je bila vidljivost zelo slaba zaradi izjemno onesnaženega zraka, na skoraj vseh 20 tisoč kilometrih, kolikor je bila dolga pot, so opisali razmere, ki so jim bili priča med okoljskimi meritvami. 

Najslabše stanje nad Jordanijo, Indijo, Bangladešem in Nepalom 

Najslabše stanje ozračja so zaznale merilne naprave, nameščene na Lenarčičevem letalu AdvanIc - WT10 Research nad Jordanijo, Indijo, Bangladešem in Nepalom, kjer so bile v času meritev izjemno visoke temperature, tudi do 40 stopinj, kar je povzročilo dvig mešalne plasti z veliko koncentracijo aerosoliziranih delcev na višino 4 do 5 kilometrov, so izpostavili. 

"Tako onesnažene zračne gmote se ob ustreznih zračnih tokovih prenašajo proti severu nad območje himalajskih vrhov, kjer na tamkajšnjih ledenikih ustvarjajo temni pokrov, ki absorbira več toplote in povzroča pospešeno taljenje virov pitne vode za 2 milijardi ljudi, kolikor jih živi na tem območju," pojasnjujejo pri GLWF. 

Problematika še posebej pereča v jesenskem in zimskem času 

Podoben problem, ki lahko povzroči pomanjkanje virov pitne vode na našem območju, je pred leti misija GLWF že zaznala na območju alpskih ledenikov, kjer pospešeno taljenje poleg črnega ogljika povzroča tudi saharski pesek. Kot so spomnili, so samo v preteklem letu švicarski ledeniki izgubili šest odstotkov celotnega volumna, ledenika pod Triglavom in Skuto pa sta praktično že izginila. 

Kot opozarjajo, je problematika še posebej izrazita v jesenskem in zimskem času, ko se onesnaževanju zaradi naraščajočega prometa pridružijo še izpusti iz ogrevalnih naprav. Zaradi klimatskih in geografskih značilnosti Slovenije se hladen, onesnažen zrak zadržuje pri tleh in resno ogroža zdravje ljudi.

Da bi preprečili črne okoljske scenarije, bi morali čim prej ukrepati 

Ekipa znanstvenikov, ki jo pri misiji Green Light World Flight vodi dr. Griša Močnik, vodja centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici, je po analizi letošnjih meritev ocenila, da bi morali čim prej pristopiti k izvajanju obsežnega svežnja ukrepov, s katerim bi preprečili najbolj črne okoljske scenarije. Črni ogljik ima namreč kratko življenjsko dobo, zato ukrepi na tem področju prinašajo najhitrejše rezultate. Med ukrepi, s katerim bi lahko upočasnili in ustavili onesnaževanje s črnim ogljikom, je dr. Močnik izpostavil uporabo energentov z najmanjšim okoljskim odtisom, učinkovito kurjenje v kvalitetnih pečeh, širitev omrežja centralnih ogrevalnih sistemom ter zmanjšanje individualnega in tovornega prometa. K izboljšanju stanja bi lahko prispevali še s krepitvijo javnega zniževanja ekonomske razslojenosti prebivalstva, so prepričani.