"Zdrava mokrišča namreč predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in hrane ter so izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter zdravje in dobro počutje ljudi," ob tem dnevu poudarjajo na okoljskem ministrstvu. 

Ob praznovanju svetovnega dneva mokrišč tudi svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja na nujnost obnove močvirij, rek in jezer, da bi upočasnili globalno segrevanje, ustvarili pogoje za prilagajanje podnebnim spremembam in zagotovili blaginjo ljudi. Ali ste vedeli, da nas mokrišča oskrbujejo z večino sveže vode, saj naravno filtrirajo onesnaževala in nam zagotavljajo vodo, ki je varna za pitje? "Mokrišča namreč delujejo kot spužve, saj absorbirajo odvečno vodo v času obilnega deževja in jo počasi sproščajo v času suše. Z varstvom, obnovo in smotrno rabo mokrišč in vodnih virov skrbimo za varno preskrbo s pitno vodo ter zdravje in dobro počutje prebivalcev. Kot izpostavljajo, vlaganje v ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo mokrišč pomeni vlaganje v prihodnost človeštva. Slednje je bistvenega pomena za premagovanje podnebno-biotske krize in doseganje ciljev trajnostnega razvoja," so prepričani na ministrstvu.

Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove 

Kot so spomnili ob mednarodnem dnevu mokrišč, se ljudje že tisočletja naseljujejo v bližini mokrišč: "Več kot milijarda ljudi po vsem svetu je dnevno odvisna od mokrišč za pridobivanje hrane, vode, za prevoz, pa tudi rekreacijo. Mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve (prehrana, pitna voda, blaženje vremenskih ekstremov ...) v vrednosti 41,5 bilijona evrov letno."  

Samo tri odstotke celotne zemeljske površine predstavljajo močvirja, vendar ti trije majhni odstotki absorbirajo toliko ogljikovega dioksida kot vsi gozdovi na planetu skupaj, izpostavljajo v svetovni organizaciji za varstvo narave. 

A kot opozarjajo, so kljub številnim koristim mokrišča eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil – predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo – močno degradiran ali popolnoma uničen. Izgubljamo jih trikrat hitreje kot gozdove. Pri tem na ministrstvu opozarjajo, da so glavni razlog za izgubo mokrišč na svetovni ravni netrajnostne kmetijske prakse, ki so z izsuševanjem in zasipavanjem lahko trajno poškodovale mokrišča. Več kot polovica mednarodno pomembnih mokrišč je poškodovana zaradi neustreznih kmetijskih praks. S prilagojenimi kmetijskimi praksami in smotrno rabo mokrišč lahko zaustavimo spreminjanje mokrišč, zmanjšamo porabo vode in onesnaževal ter obenem zagotovimo trajnostno pridelavo zdrave hrane.

Pri Svetovnem skladu za varstvo narave (WWF) so ob letošnjem mednarodnem dnevu opozorili, da mokrišča izginjajo zaradi številnih situacij, kot so pospešena urbanizacija, kmetijstvo ali obdelava vse večjih površin, skoraj vedno kot posledica človekovega delovanja: "Da bi lahko živeli v sožitju z naravo, moramo ohraniti naravno okolje, vidre, bobra, stotine vrst ptic, rib in žuželk, pa tudi človeka."

Slovenija ima tri mednarodno pomembna mokrišča

V Sloveniji mokrišča prekrivajo nekaj manj kot pet odstotkov površine ozemlja. Mokrišča, ki so prepoznana kot mednarodno pomembna, so zaščitena z Ramsarsko konvencijo, ki je  prvi medvladni sporazum, s katerim se je mednarodna skupnost zavezala k varstvu, ohranjanju, obnovi in smotrni rabi mokrišč ter njihovih naravnih virov. Slovenija je k sporazumu pristopila leta 1992. V Sloveniji so na ramsarski seznam uvrščeni: Sečoveljske soline (od leta 1993), Škocjanske jame (od leta 1999) ter Cerkniško jezero s Križno jamo in udorno dolino Rakov Škocjan (od leta 2006). Z namenom obnove mokrišč po različnih krajih Slovenije je bilo v preteklih letih s pomočjo evropskih sredstev in sredstev iz državnega proračuna izpeljanih več projektov, številni pa so še v teku, so spomnili na ministrstvu.