V poletnih mesecih je filmska ekipa s pomočjo raziskovalcev in profesorjev na jugovzhodu Islandije v narodnem parku Vatnajökull namestila dve kameri. Časovna kapsula, kot svarijo znanstveniki, prikazuje osupljivo hitrost taljenja ledu, ki pa je bistveno vplivala na obnovo ledenika med zimskimi meseci, poroča Sky News. 

To je eden izmed največjih evropskih ledenikov, ki se pospešeno tali že od leta 1989, doslej se je skupno skrčil za več kot 400 kilometrov.  Dr. Kieran Baxter iz Univerze Dundee, ki je vodja tega projekta, poudarja, da posnetki prikazujejo vpliv, ki ga imajo podnebne spremembe na ene izmed najbolj občutljivih in pomembnih površin na Zemlji. Medtem ko so svetovni voditelji v Glasgowu iz podnebne konference ustvarili zanemarljiv izkupiček, znanstveniki še naprej glasno opozarjajo, da moramo ukrepati čim prej in to drastično, da ustavimo segrevanje planeta.

"Ti posnetki bi morali biti alarmantni za vse odločevalce, takšnih znakov ni več mogoče spregledati. Podnebne spremembe že imajo katastrofalne posledice po svetu in odgovornost je naša. Pot, ki jo bomo izbrali zdaj, vključno z odločitvami, ki so jih sprejeli na COP26, bo zaznamovala našo prihodnost," poudarja dr. Baxter. Obseg taljenja ledu, ki ga vidimo na Islandiji, je le eden od kazalnikov posledic podnebnih sprememb, poudarja. 

Dvig svetovne povprečne temperature ima katastrofalen vpliv na islandske ledenike, poudarja. Posnetek, ki so ga objavili raziskovalci, tako prikazuje zgolj delček talečega se ledenika, prikazuje, s kakšno hitrostjo izginja islandski ledenik.

Zaskrbljujoče je predvsem to, da si ledenik v zimskih mesecih ne opomore: "Ko je ledenik v ravnovesju, bi bila zimska akumulacija ledu enaka izgubljenemu poletnemu deležu, a kot je razvidno iz posnetka, temu ni več tako. Izginjanje je hitrejše kot akumulacija ledu in v zadnjem desetletju se ta ledenik skrči do 250 metrov na leto."

 Izpusti bi lahko gladino morja do leta 2100 dvignili za 40 centimetrov

Kot so ugotovili znanstveniki v eni izmed študij, v kateri je sodelovalo več kot 30 raziskovalnih inštitutov, bi trajni izpusti toplogrednih plinov lahko gladino morja v tem stoletju zvišali za skoraj 40 centimetrov, saj se ledene plošče na Antarktiki in Grenlandiji še naprej topijo.

Ogromne ledene kopice ledu vsebujejo dovolj zamrznjene vode, da lahko močno dvignejo gladino morja, raziskovalci pa so vse bolj zaskrbljeni, da hitrost taljenja sledi najslabšim možnim scenarijem Združenih narodov (ZN), je poročala AFP. Strokovnjaki iz več kot 30 raziskovalnih ustanov so v študiji za izvedbo več računalniških modelov uporabili podatke o temperaturi in slanosti oceanov, s tem pa prišli do simulacij potencialnih izgub ledu v ledenikih Grenlandije in Antarktike.

Pri tem so izpostavili dva podnebna scenarija – po prvem bo človeštvo še naprej enako intenzivno onesnaževalo planet, po drugem pa bo izpuste dramatično zmanjšalo do leta 2100.

Če se bo uresničil prvi scenarij, bo izguba ledu na Antarktiki do konca stoletja gladino morja zvišala za 30 centimetrov, izguba ledu na Grenlandiji pa še za dodatnih devet centimetrov.

Tolikšno zvišanje gladine morja bi imelo za svet uničujoče posledice, saj bi okrepilo uničevalno moč neviht, obalne regije, kjer domuje na stotine milijonov ljudi, pa izpostavilo ponavljajočim se resnim poplavam.

Tudi če se bo uresničil drugi scenarij, bo taljenje ledu na Grenlandiji gladino morja do leta 2100 zvišalo za okoli tri centimetre.

"Ni presenetljivo, da bo, če bomo še bolj segrevali planet, izgubljenega več ledu," je študijo tedaj pospremil Anders Levermann s Potsdamskega inštituta za spremljanje vplivov podnebnih sprememb. Kot je dodal, je hitrost taljenja ledu in posledično naraščanje gladine morja v naših rokah.

Podnebne spremembe prinašajo bolj intenzivne vročinske valove, poplave ...

Podnebne spremembe so resničnost in pripraviti se moramo na bolj intenzivne vročinske valove, poplave in nevihte, gozdne požare in pomanjkanje vode, v novem interaktivnem poročilu opozarja Evropska agencija za okolje (EEA). Med drugim po vsej Evropi napoveduje zviševanje povprečnih temperatur, medtem ko bo vpliv na padavine po celini različen, je poročala STA.