Junija 2019 je osupljiva fotografija haskijev, ki 'hodijo po vodi' na Grenlandiji, osupnila svet,se bliskovito razširila in postala viralna. Podobo je v čas ujel Steffen Olsen, podnebni znanstvenik na Danskem meteorološkem inštitutu in vodja Blue Action, evropskega projekta, ki raziskuje vpliv spreminjajoče se Arktike na vreme in podnebje.  

"Reakcija sveta takrat me je presenetila," za BBC šest let kasneje pripoveduje Olsen. "Presenetilo me je, da je toliko ljudi to dojelo kot čudovito fotografijo. A zame je to ilustracija strašljive situacije, ki se nam dogaja."  Psi so dejansko 'do gležnjev' brodili po stopljeni vodi po morsken ledu v Inglefield Bredningu na severozahodu Grenlandije. Kot pojasnjuje, je fotografija iluzija: "Ljudje ne vidijo morskega ledu pod površino, ampak le pse, ki hodijo po vodi." 

Olsen je fotografijo posnel med potovanjem z ekipo znanstvenikov, ki so spremljali razmere na morju in ledu v bližini mesta Qaanaaq, enega najbolj severnih mest na svetu. Pripravljali so znanstvene instrumente, ki so jih nameravali uporabili pozimi. Kot se spominja, so se tla pod njihovimi nogami dobesedno stalila. 

"Potovali smo nekaj ur in jasno je bilo, da je bilo taljenje ledu na naši predvideni poti ekstremno ... Led se je bolj ali manj stopil pod našimi nogami, medtem ko smo potovali po njem," se spominja Olsen. "Bili smo zelo presenečeni ... Iskali smo suha mesta, da bi spravili pse in vprego iz vode, a jih ni bilo na vidiku. Obrnili smo se in se vrnili na obalo." Psi se namreč običajno zelo obotavljajo, da bi si zmočili tace, pojasnjuje Olsen. "Običajno, ko se srečamo z vodo, je to zato, ker so v morskem ledu razpoke in morajo psi skakati čez vodo, kar sovražijo. Vendar je bilo ta dan zanje pravzaprav zelo toplo, zato mislim, da so bili v resnici veseli, da so se 'ohladili',"  pravi in dodaja, da so temperature na dan dosegle 14 stopinj Celzija.

Olsen se spominja, da je bil izjemno presenečen nad hitrostjo taljenja ledu, ki mu je bil priča. Tako ekstremen dogodek je v svojih 15 letih raziskovanja na Grenlandiji doživel le enkrat, izpostavlja in za BBC opozarja, da je bilo nenavadno prav to, da se taljenje odvije tako hitro.  "Za to sta potrebna pogoja nenaden vdor toplega zraka, medtem ko je na ledu še vedno svež sneg in trden morski led. A to je primer ekstremnega dogodka. " Do taljenja, ki mu je bil priča, bi običajno prišlo šele pozneje v sezoni, konec junija in julija, toda leta 2019 se je taljenje začelo že sredi aprila, približno šest do osem tednov pred povprečjem 1981–2020. 

Grenlandija se vedno bolj segreva 

Kot ponazarja podnebni znanstvenik David Holland, je Grenlandija kot odprta vrata hladilnika za svet, ki se vedno bolj segreva. Za nameček pa leži v regiji, ki se segreva kar štirikrat hitreje od preostalega dela sveta. V svojih globinah skriva dragocene redke minerale, ki so nepogrešljivi v tem digitaliziranem svetu, ki se ne bo mogel izogniti zelenemu prehodu. Med njimi tudi uran, ogromno zalogo zemeljskega plina in nešteto sodov nafte.

'Zombijevski led', obsojen za prepad 

A bolj kot zaradi vseh teh bogastev bo Grenlandija v prihodnosti v ospredju zaradi svojega ledu, za AP izpostavlja podnebni znanstvenik Eric Rignot z univerze v Kaliforniji.  Če bi se ta led stalil, bi preoblikoval obale po vsem svetu in potencialno spremenil vremenske vzorce na dramatičen način. Posledice bi bile lahko katastrofalne za cel svet. Na Grenlandiji je dovolj ledu, da bi se svetovna morja, če bi se stalil ves, dvignila za 7,4 metra. Del ledu je tako imenovani zombijevski led, ki je že obsojen na propad, ne glede na to, kaj se zgodi, je pokazala študija iz leta 2022.

Od leta 1992 je Grenlandija vsako leto izgubila približno 182 milijard ton ledu, leta 2019 pa so izgube dosegle 489 milijard ton na leto. V Grenlandijo bodo tako v 21. stoletju zaradi učinka, ki ga bo imela njena taleča se ledena plošča na morsko gladino, uprte vse oči sveta, je za AP dejal Mark Serreze, direktor Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu v Boulderju v Koloradu. 

Grenlandija je namreč, kot ponazarja, motor za ključni oceanski tok, ki vpliva na podnebje Zemlje na več načinov, vključno z dejavnostjo orkanov in zimskih neviht. Imenuje se AMOC in se upočasnjuje, ker s taljenjem ledu na Grenlandiji v oceanu  pristane več sladke vode. 

O tem smo že poročali, pri čemer ne smemo pozabiti, da ima dogajanje na Grenlandiji lahko tudi zaskrbljujoče vplive na Evropo.  Zaustavitev AMOC je namreč podnebna prelomna točka, ki bi lahko Evropo in dele Severne Amerike pahnila v dolgotrajne zmrzali.