Kot kaže raziskava, objavljena v mednarodni znanstveni reviji Nature, se je led najvišjega ledenika na svetu skrčil osemdesetkrat hitreje, kot je nastal. Znanstveniki opozarjajo, da led, ki je potreboval desetletja, da nastane, zdaj pospešeno izginja. Kot svarijo, obstaja tudi bojazen, da bi ledenik izginil v roku 25 let: ''Glede na ocenjeno stopnjo taljenja, bi se lahko zdaj na letni ravni zaradi podnebnih sprememb stalila količina ledu, ki se je prej akumulirala desetletja.''
Kaj se dogaja z vremenom na strehi sveta in kakšne posledice imajo podnebne spremembe nanjo, je v veliki meri še vedno neraziskano, pravijo znanstveniki. A ta študija je bila doslej, kot je za National Geographic povedal vodja odprave Paul Mayewski, najbolj kompleksen in največji znanstveni eksperiment na južni strani Everesta doslej.
Ključno za raziskavo je bila ekstrakcija ledu z ledenika z višine nad 1.000 metri, kar je 'najvišji vzorec', ki so ga znanstveniki doslej uspeli zbrati, piše SkyNews. Analize so pokazale, da je bil led v vzorcu star okoli 2.000 let. Led se je začel taliti sredni 1800 letih, proces se je pospešil v 1950 in postal zelo hiter od leta 2000. Kot so ugotovili, so spremenjeni vremenski pogoji najverjetnejši krivec za občutnejše izginjanje ledu po letih v obdobju po 2001 in 2020. Vremenske napovedi za prihodnost pa kažejo, da se bo globalne segrevanje nadaljevalo in tako tudi taljenje ledenikov. Ta raziskava je, kot je dejal vodja odprave, pokazala, da je zaradi klimatske krize prizadeta tudi streha sveta: ''Zdaj imamo dokaze, da celo najvišji ledenik najvišje gore na svetu z veliko hitrostjo izgublja led.''
Na posledice podnebnih sprememb pa simbolično opozarja tudi delček Triglavskega ledenika, ki se bo po dolgi poti iz Slovenije zdaj v olimpijski vasi pred očmi javnosti stalil v ledeniško vodo in tako svetu predal sporočilo o vedno bolj pereči podnebni krizi, ki spodbuja taljenje ledenikov, kar bo imelo za planet katastrofalne posledice. Najočitnejša posledica tega procesa je dvig gladine svetovnih morij, taljenje ledenikov pa ima še številne druge posledice, ki niso tako očitne.
Taljenje ledenikov je pereč globalni okoljski problem, in kot pove Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, je trenutno najbolj skrb vzbujajoče taljenje ledenikov na polarnih območjih na obeh poloblah, arktični in antarktični: ''Tu gre za ogromne razsežnosti. Izginotje antarktičnega ledenika Thwaites, katerega površina meri več kot deset Slovenij in ki je kar stokrat večji od ledene police Larsen B, katere spektakularno razpadanje smo prav tam pred leti spremljali s 'satelitskimi' očmi, bi povzročilo več kot polmetrski dvig gladine svetovih morij. Taljenje permafrosta sprošča tudi metan, razmeroma kratkoživ, a zelo reaktiven plin, ki je tudi pod oceanskim dnom.''
Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita, še posebej od druge polovice 80. let 20. stoletja, razlaga Pavšek. Zadnji dve leti sta sicer 'stabilna': ''Velikost ledeniške krpe pod Triglavom, ostanka nekdaj pravega ledenika z ledeniškimi razpokami in premikanjem – danes obojega ni več – se v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenila. Bolj pa se spreminja oziroma koleba sneg, ki ga pokriva vso talilno dobo od maja do oktobra ali le njen del.'' Kot spomni, smo pravo ledeno površje nazadnje videli v začetku jeseni 2019, od takrat ju bolj ali manj v celoti prekriva sneg zadnjih snežnih sezon in je torej led – kar ga je še ostalo – varno shranjen. A poudarja, da je to prehoden pojav, ki se je v zadnjih desetletjih zgodil že nekajkrat: ''Na dolgi rok pa izginjata.''
