Meteorolog Gregor Vrtačnik z Agencije RS za okolje (Arso) je  spomnil, da je bilo lansko leto globalno najtoplejše od začetka meteoroloških meritev, ki potekajo vse od sredine 19. stoletja.  Povprečna temperatura zraka se je prvič doslej približala 15 stopinjam Celzija, bila je skoraj za dve desetinki stopinje Celzija višja od prejšnjega rekorda, ki smo ga zabeležili leta 2016: "To se sliši zelo malo, vendar pa to predstavlja deset let globalnega segrevanja."   Hkrati je bila lanska povprečna temperatura šest desetink stopinje Celzija nad povprečjem zadnjega referenčnega obdobja od leta 1991 do leta 2020 in pa stopinjo in pol nad povprečjem, ki je osnova za pariški sporazum, je povedal. 

Pri tem je opozoril, da je svet že precej blizu temu, da bo dolgoletno povprečje globalne temperature doseglo stopinjo in pol nad predindustrijsko dobo, kar je cilj pariškega sporazuma. "Lansko ekstremno leto je opomnik, da je zadeve treba jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo ta cilj uresničiti, je opozoril. "Vemo pa, da se ozračje nad kopnim segreva hitreje kot nad morjem, kopno je zato še bolj prizadeto zaradi podnebnih sprememb, kot to kaže globalno povprečje, ki je bližje morju, saj morje pokriva večji del zemeljskega površja," je opomnil.  

Kateri so vzroki za rekordno temperaturno leto? 

Vzroki za rekordno temperaturno leto 2023 na svetu so številni, med njimi globalno segrevanje, zelo pomemben je bil tudi pojav El Nino, ki je bil med močnejšimi, blizu smo višku sončeve aktivnosti, v zadnjih letih pa so se močno znižali tudi izpusti žveplovega dioksida v ladijskem prometu. Ne pozabimo, da je leto pred lanskim izbruhnil ognjenik v Tihem oceanu, ki je v stratosfero prispeval nenavadno veliko količino vodne pare, zato se je tudi celotno ozračje malenkost ogrelo, hkrati pa ostaja še notranja spremenljivost podnebnega sistema, našteva Vrtačnik.  So pa tudi nekateri deli sveta regionalno zelo izstopali, eden takšnih primerov je morski del Antarktike, kjer se nahaja morski led, ta je bil lansko leto rekordno majhen, sredi leta pa sploh daleč pod vsem, kar so izmerili doslej, izpostavlja Vertačnik. 

Toplo leto tudi za Evropo

Kot je spomnil, je tudi za Evropo drugo najtoplejše leto doslej, za rekordnim letom 2020 je zaostajalo za slabi dve desetinki stopinje Celzija. Kar enajst mesecev je bilo nadpovprečno toplih, izstopal je zlasti september, je pojasnil. To se je ujemalo z globalno sliko, je dodal. Zanimivo je bilo dogajanje tudi ob koncu leta, v vseh treh zadnjih mesecih leta so namreč na območju Skandinavije in okoliških državah zabeležili negativni temperaturni odklon: "Še vedno lahko torej na manjših območjih kljub globalnemu segrevanju zabeležimo negativni temperaturni odklon, a v splošnem smo bolj kot ne v območju pozitivnih temperaturnih odklonov," je sklenil. 

Rekordno topla tudi Slovenija 

Leto 2023 je bilo tudi najtoplejše leto v zgodovini meritev v Sloveniji, odklon od zadnjega referenčnega obdobja med leti 1991 in 2020  je znašal plus 1,3 stopinje Celzija, je pojasnil Anže Medved z Arsa. Po praktično celotni državi smo tako beležili nadpovprečne temperature. Že dve leti zapored pa beležimo rekordne vrednosti. In to še ni vse, je izpostavil:" Zadnjih 13 let beležimo nadpovprečne temperature, samo pet let v tem tisočletju je imelo rahlo negativni odklon. V Sloveniji sicer beležimo izrazito segrevanje, nekje od 80. let imamo praktično linearni trend naraščanja temperature, Slovenija pa se je od 70. let segrela za več kot dve stopinji Celzija," je izpostavil Medved.