"Onesnažen zrak je pri nas, kot v preostalem razvitem svetu, največji okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine," ob kurilni sezoni opozarjajo na NIJZ.  

V Sloveniji slab zrak dihamo predvsem med kurilno sezono

Slab zrak v Sloveniji dihamo predvsem v zimskim mesecih, glavni razlog pa je kurilna sezona. Kakovost zraka je zelo odvisna tudi od vremenskih razmer, saj je ob enaki količini izpustov ob ugodnih vremenskih razmerah (veter, padavine) kakovost zraka dobra, ob neugodnih pa slaba. Kot smo poročali, na Arsu zadnja leta opažajo, da je vremenskih situacij, ki neugodno vplivajo na razredčevanje izpustov, manj, posledično je v koledarskem letu manj preseganj predpisanih vrednosti. Ko pa v kurilni sezoni nastopijo neugodne vremenske razmere (temperaturni obrat, brezvetrje, daljše obdobje brez padavin), je delež delcev iz malih kurilnih naprav še vedno večji od polovice. Gre za obdobje v hladnem delu leta in ob neugodnih vremenskih razmerah. Na onesnažen zrak vpliva tudi kurjenje z neustreznimi gorivi: starim papirjem in kartonom, vlažnim in kemijsko obdelanim lesom (iverne plošče, barvan, lakiran les), plastiko, embalažo, krpami in drugimi odpadki, svarijo na Arsu. 

Zakaj so delci škodljivi za naše zdravje in kateri so najbolj? 

"Delci so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Od velikosti delcev je odvisno, kako globoko v dihala prodrejo in kakšne posledice povzročajo. Najmanjši delci prodrejo najgloblje do pljuč in gredo naprej v kri. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi, "pojasnjujejo na spletni strani NIJZ. 

Osnova njihovega škodljivega delovanja je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane ... ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke, opozarjajo. 

Seznam škodljivih vplivov na naše zdravje je dolg. Kot poudarjajo na NIJZ, so najpomembnejši vplivi na srce in ožilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta. Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Škodljivo vplivajo praktično na celo telo. Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi namreč v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku.

Kdo je najbolj ogrožen? Kot razlagajo na NIJZ, so najbolj ogroženi bolniki z obstoječimi boleznimi srca in ožilja ter dihal, starejši ljudje, majhni otroci in sladkorni bolniki. Ob zelo povečanih vrednostih delcev v zraku so najbolj ogroženi tisti, ki trpijo zaradi že obstoječih dihalnih in srčno-žilnih bolezni, saj se lahko njihova osnovna bolezen hitro poslabša.

Kaj lahko sami storite, da se zaščitite? 

Bivanje in fizično dejavnost na prostem zato prilagodimo stopnji onesnaženosti zraka, svetujejo na NIJZ: "Ob povišanih koncentracijah delcev v zraku priporočamo zmanjšanje fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Še posebej osebam, ki imajo že od prej težave z dihali, srcem in ožiljem, ter drugim iz ogroženih skupin prebivalstva svetujemo, naj se na prostem gibajo takrat, ko je onesnaženost tekom dneva najnižja in se pri tem izogibajo bližini prometnic, izberejo naj park ali gozd. V času močno povišanih koncentracij svetujemo, da ostanejo doma."

 Še posebej bodimo na to pozorni v obdobjih, ko so vrednosti delcev več dni skupaj močno presežene (npr. v obdobjih nizkih temperatur, temperaturne inverzije ter brezvetrja, megle). Zato je priporočljivo sproti spremljati podatke o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jih na svoji spletni strani redno objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Običajno so svetovali, da prezračujemo takrat, ko je onesnaženost zraka zunaj najmanjša (npr. zunaj časa prometnih konic, ponoči). Ker pa smo v obdobju širjenja povzročiteljev respiratornih obolenj, vključno s povzročitelji covida-19 in gripe, poudarjamo, da je treba prostore, kjer se zadržuje veliko ljudi, učinkovito in stalno zračiti, saj zračenje bistveno prispeva k zmanjšanju širjenja okužb, pozivajo na NIJZ. 

Kot pravijo, lahko za izboljšanje zraka marsikaj naredimo tudi sami. Tako je, kot poudarjajo, pomembna dobra izolacija stavb; kjer je le mogoče, se ogrevamo s centralnim daljinskim sistemom in čistejšimi viri energije; kjer za ogrevanje uporabljamo les, je pomembno pravilno kurjenje, redno čiščenje, vzdrževanje in servisiranje peči, da te dobro delujejo, da imajo dobro izgorevanje; če uporabljamo drva, naj bodo ta kakovostna, čista in pravilno posušena. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega lesa, smeti, tekstila, plastike je silno škodljivo. S tem povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci. Tudi kurjenje v naravi, kot npr. v času spomladanskih čiščenj na vrtu, povzroča močno onesnaženje zraka, saj se pri gorenju in tlenju sprošča veliko škodljivih snovi v zrak, še opozarjajo na NIJZ. 

Kateri energenti najmanj onesnažujejo zrak? 

Ukrepi za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ali ohranjanje njegove visoke kakovosti morajo biti povsem usklajeni s cilji blaženja podnebnih sprememb: "To pomeni, da je najboljša kombinacija dobro toplotno izolirana stavba, ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije," svetujejo na Arsu.

Pri tem je, kot smo že poročali, kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila in plastike silno škodljivo: "S tem povzročamo sproščanje strupenih snovi skozi dimnik, ki jih neposredno vdihavamo vsi, mi sami in naši otroci. Tudi kurjenje v naravi, kot npr. v času spomladanskih čiščenj na vrtu, povzroča močno onesnaženje zraka, saj se pri gorenju in tlenju sprošča veliko škodljivih snovi v zrak."