Od Sejšelov do Mozambika in Južne Afrike obstaja tveganje, da bodo koralni grebeni do leta 2070 let izumrli, kar bo povzročilo veliko izgubo biotske raznovrstnosti in ogrožalo preživetje ter vire hrane za stotine tisoč ljudi,  so ugotovili v novi raziskavi, o kateri poroča The Guardian. 

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Sustainability, v okviru katere so preučevali koralne grebene v desetih državah na območju zahodnega Indijskega oceana. Odkrili so, da so bili koralni grebeni zelo ogroženi zaradi naraščanja temperature morja, ki se dogaja zaradi podnebnih sprememb. Zaradi tega je pojav beljenja koral vedno pogostejši. 

Koralni grebeni med drugim zagotavljajo habitat ter zaščito za ribe in drugo morsko življenje. So živi organizmi, ki živijo v sožitju z algami. Od alg dobivajo potrebna hranila in kisik, a ko pri višjih temperaturah alge postanejo strupene, jih korale zavrnejo in izgubijo svojo barvo. Poleg tega pa postanejo tudi občutljivejši za razne bolezni in na koncu celo odmrejo.

Do beljenja torej pride, ko so zdrave korale obremenjene zaradi visokih temperatur oceana. Te namreč povzročijo, da korale izločijo simbiotske alge, ki živijo v njihovih tkivih, s tem pa izgubijo živahne barve in ostanejo bele. To za korale pomeni velik stres in lahko tudi povsem odmrejo. 

Grebeni ob vzhodnem in južnem Madagaskarju ter Komorski in Maskarenski otoki so bili vsi klasificirani kot kritično ogroženi, poroča Guardian. Grebeni na severu Sejšelov in vzdolž celotne vzhodne afriške obale so bili prepoznani kot ranljivi za propadanje zaradi prekomernega ribolova – zlasti morskih plenilcev – kar spreminja ekosistem in spodbuja razrast alg, ki lahko zadušijo korale. 

David Obura, vodja študije, pojasnjuje, da je prihodnost koralnih grebenov odvisna od tega, kakšne ukrepe v boju proti globalnemu segrevanju bomo sprejeli do leta 2030. Uničenje koralnih grebenov namreč pomeni izjemno ekološko škodo. Številne vrste, ki tam najdejo zavetje in hrano, v prihodnosti tako ne bodo preživele. Zato bodo ogroženi tudi okoliški prebivalci. Grebeni namreč  obalo ščitijo pred dvigom gladine, privabljajo turiste in pomenijo vir hrane. Turistični sektor v vzhodni Afriki je močno odvisen prav od zdravih koralnih grebenov, poudarjajo znanstveniki. 

Število koralnih grebenov se je prepolovilo

 Od petdesetih let prejšnjega stoletja se je število koralnih grebenov po svetu zaradi globalnega segrevanja, prekomernega ribolova, onesnaževanja in uničenja habitatov prepolovilo. Znanstveniki pričakujejo, da se bo upadanje teh pomembnih ekosistemov, nadaljevalo, saj se ozračje še naprej segreva. Od leta 1998 je koralno beljenje prizadelo kar 98 odstotkov avstralskega Velikega koralnega grebena, ugotavlja študija, ki je bila konec oktobra objavljena v ameriški znanstveni reviji Current Biology, je poročala STA.

Veliki koralni greben je med vročinskimi valovi v letih 2016, 2017 in 2020 utrpel tri množične dogodke beljenja, številne prizadete korale pa so se borile za preživetje. Znanstveniki so julija letos pri koralah zaznali znake okrevanja od zadnjega beljenja. Kljub temu so priznali, da so dolgoročni obeti za 2.300 kilometrov dolg ekosistem zelo slabi. 

Kot so ugotovili raziskovalci avstralske Uuiverze Southern Cross, korale potrebujejo kar devet do dvanajst let za okrevanje po velikih okoljskih motnjah, kot so neurja ali množični primeri beljenja koral. Avtor študije je ob tem poudaril, da je zaradi neposrednega človeškega vpliva po svetu vse manj koralnih grebenov.